Za dober razpis je potreben dialog

Foto@Aksioma

Kot vsako leto se je tudi tokrat Asociacija odzvala na enoletne področne projektne razpise, saj gre za enega pomembnejših mehanizmov financiranja nevladnega sektorja v kulturi in umetnosti.

Ponovno opažamo velik manko dialoga, javnih razprav in drugih posvetov med  izvajalcem razpisa Ministrstvom za kulturo in deležniki: ustvarjalci , strokovna in zainteresirana javnost. Le z sodelovanjem vseh bi bili javni razpisi pripravljeni tako, da bi omogočili bolj učinkovito izpolnjevanje zastavljenih ciljev razpisa.

Preberite več

Tudi v 2021 pozvali k zvišanju bolniške

Foto: @ŠKUC

Ministrstvo za kulturo je z Uredbo o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2021 določilo višino dnevnega nadomestila, ki ostaja enako kot v letu 2020, torej 25 evrov na dan.

V društvu Asociacija že vrsto let opozarjamo, da je treba bolniška nadomestila za samozaposlene urediti bolj celostno, v okviru obravnavanega mehanizma pa smo v odzivu zapisali, da je višino nadomestila treba zvišati.

Preberite več

Na odboru DZ proti spremembam pravilnika

V petek 4. decembra 2020 se je društvo Asociacija  udeležilo 28. seje Odbora za kulturo, na kateri se je razpravljalo o novo sprejetem Pravilniku o strokovnih komisijah.

Pravilnik je problematičen tako z vsebinskega kot tudi s proceduralnega oziroma zakonodajnega vidika. Inga Remeta je opozorila, da še vedno ni jasne argumentacija, zakaj so bile spremembe sploh potrebne, in da so bile te v nasprotju s stališči strokovne javnosti in Nacionalnega sveta za kulturo.

Preberite več

Na seji Odbora za kulturo o problematiki Metelkove

4. novembra 2020 se je ponovno zgodila nujna seje Odbora za kulturo z urgentno tematiko, na katero je bilo povabljeno tudi društvo Asociacija.

Na 27. seji Odbora za kulturo je predsednica društva Asociacija Inga Remeta skupaj z drugimi povabljenimi gosti naslovila poziv Ministrstva za kulture k izselitvi nevladnim organizacijam, ki delujejo na naslovu Metelkova 6 v Ljubljani. Izselitvi, še posebno načinu, na katerega naj bi se ta zgodila, v celoti nasprotujemo.

Preberite več

SERVIS: Republiška priznavalnina za samozaposlene v kulturi

Samozaposleni v kulturi, ki imajo priznano pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, imajo zaradi minimalnih prispevkov, ki jim jih plačuje Ministrstvo za kulturo, v pokoju zgolj minimalno pokojnino, kar predstavlja velik finančni izziv.

V tokratnem prispevku predstavljamo pogoje in postopke za pridobitev republiške priznavalnine, kar je ukrep za samozaposlene v kulturi, ki zaslužnim umetnikom in umetnicam nekoliko izboljšuje ekonomsko situacijo v času upokojitve.

Sam postopek upokojitve smo opisali že v prispevku Postopki upokojitve za samozaposlene, objavljenem na spletni strani Asociacije. Tokrat pa predstavljamo nekoliko bolj podrobno ukrep republiške priznavalnine, saj mnogim dodeljena minimalna pokojnina kljub znatnemu prispevku k družbi na področju kulture ne omogoča dostojnega preživetja.

Ukrep republiške priznavalnine je tudi eden od načinov, kako država uresničuje javni interes za kulturo. Ukrep je urejen z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) in Uredbo o republiških priznavalninah na področju kulture.

Pravico dodelitve republiške priznavalnine po zakonu dodeljuje minister, pristojen za področje kulture po posvetu s področno strokovno komisijo. O upravičenosti in višini minister odloči z odločbo. Dodeljena je lahko upokojenemu ustvarjalcu na področju kulture, ki je posebej pomembno prispeval k slovenski kulturi, njegova pokojnina pa ni ustrezna danemu prispevku. Pri določanju višine se upošteva socialne okoliščine ustvarjalca, ob tem pa se republiška priznavalnina lahko prizna tudi kot dodatek k družinski pokojnini.

Republiška priznavalnina je enaka razliki med zneskom 1.018,14 EUR (Znesek se spreminja na letni ravni, zato ga je potrebno preverjati. Navedeni znesek je za leto 2022.) in višino predlagateljeve izplačane pokojnine v Republiki Sloveniji in v drugih državah.

Uveljavljanje pravice do republiške priznavalnine ni avtomatično, temveč mora za ta namen samozaposlena v kulturi postopek sprožiti sama. Predpisanih obrazcev ni na voljo, zato vlogo oblikujete sami. Predpisane pa so nujne priloge vlogi, ki so:

  • dokazila o prejemu pomembnih domačih in tujih priznanj oziroma nagrad za dosežke na kulturnem področju in dokumentirane kritične odmeve strokovne javnosti oziroma enciklopedične zapise oziroma vrednotenja v strokovni literaturi;
  • podatke o višini zadnje izplačane pokojnine pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in podatke o višini pokojnin v drugih državah oziroma izjavo, da pokojnine v drugih državah ne prejemate;
  • izjavo o resničnosti in točnosti podatkov;
  • podatke oziroma listine, iz katerih so razvidni rojstni podatki in podatki o prebivališču (potrdilo o stalnem prebivališču oz. fotokopijo osebnega dokumenta).

Vlogo z vsemi prilogami se pošlje na naslov Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana. Več o celotnem postopku si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za kulturo. 

* Nazadnje posodobljeno besedilo v juliju 2023.

Javno pismo: Metelkova mora ostati nevladniška

Foto@ŠKUC

Ministrstvo za kulturo je v času razglasitve epidemije uporabnike prostorov na Metelkovi 6 v Ljubljani, brez predhodnih pogovorov in enostransko, pozvalo k prekinitvi najemnih pogodb in izpraznitvi prostorov. Takšno ravnanje ocenjujemo v času epidemije kot povsem nesprejemljivo, zares pa tovrsten avtoritaren pristop ni sprejemljiv nikoli.

Na dogajanje smo se odzvali z javnim pismom, ki ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

Preberite več

Ne reze, potrebujemo dodatna vlaganja v kulturo

V Društvu Asociacija že vse od začetka epidemije poudarjamo, da kultura potrebuje dodatne ukrepe. Epidemija je zelo negativno vplivala na področje, posebnih ukrepov s strani Ministrstva za kulturo pa ni bilo. Da je stanje zaskrbljujoče, priča tudi predlog rebalansa državnega proračuna, ki kaže, da je kultura eno redkih področji, kjer se sredstva znižuje.

Ne glede na to ali gre pri zniževanju za prenos sredstev v prihodnja leta, nerealizacijo nekaterih projektov ali administrativne zaplete, menimo, da bi moral rebalans zagotoviti dodatna sredstva za kulturo, zato da bi lahko pričeli s saniranjem stanja na področju kulture, ki je zaskrbljujoče.

Preberite več

Pobuda Varuhu človekovih pravic v zvezi s statusi

Od junija naprej se na društvo Asociacija obračajo ustvarjalci in ustvarjalke na področju kulture zaradi nenavadno dolgih postopkov za dodelitev statusa samozaposlenih v kulturi in pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna.

V društvu Asociacija tako že tri mesece spremljamo in opozarjamo na nepravilnosti v postopkih Ministrstva za kulturo glede izdaje odločb samozaposlenim v kulturi in na finančne posledice, ki jih bodo zaradi tega nosili prijavitelji. Ker se kljub pozivom situacija ni spremenila, smo se vmes obrnili tudi na Varuha človekovih pravic.

Preberite več

AKTUALNO: Odlok o prehajanju meja za kulturnike

Foto: Nada Žgank@Bunker

Zaradi novega porasta števila okuženih z boleznijo COVID-19 je Vlada RS tekom poletja sprejela nove ukrepe za preprečitev širjenja virusa z omejevanjem prehodov meja. Za mnoge producente v kulturi in umetnosti je to povzročilo zagato pri izvedbi zastavljenih programov v primeru, ko je bila vsebina vezana na goste in umetnike iz tujine, tj. iz držav, ki niso na zelenem seznamu.

V prispevku pojasnjujemo, kako lahko kljub odloku o prepovedi prehajanja meja organizacije na področju kulture pridobijo dovoljenja za prehod meja ustvarjalcev in ustvarjalk iz tujine.

Preberite več

Medijska zakonodaja potrebuje številne dopolnitve

V društvu Asociacija vrsto let spremljamo procese prenove medijske zakonodaje, saj so številni poklici samozaposlenih v kulturi vezani na medije, prav tako pa svoje medije ustvarjajo ali z njimi sodelujejo tudi nevladne organizacije. S tega vidika smo se vključili tudi v tokratno razpravo o zakonu in podajamo številne predloge sprememb.

V prvi vrsti poudarjamo, da sta bili pri nastajanju sprememb zakona premalo vključeni strokovna in zainteresirana javnost, zato menimo, da bi bilo celoten proces bolje zastaviti ponovno. Predlagamo tudi konkretne spremembe predlagane novele.

Preberite več