Ministrstvo za kulturo

Debirokratizacija ali odrivanje stroke?

Vlada je septembra 2021 v Državni zbor vložila Predlog zakona o debirokratizaciji. Spomnimo, da je soroden zakonodajni predlog vložila že marca 2021. Tudi v tokratnem predlogu so zapisali, da je cilj izboljšati konkurenčno poslovno okolje in stanje na področju administrativnih ovir. Namen predlaganih zakonskih določb pa naj bi bil tudi poenostaviti življenja državljanov in poslovanje podjetij ter s tem prispevati k znižanju stroškov s tega naslova.

Aktualni Predlog zakona o debirokratizaciji ohranja spremembe, vezane na Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki so bile uvrščene tudi v marčevski predlog zakona. V društvu Asociacija smo tako tudi tokrat odločevalce pozvali, naj spremembe ZUJIK izvzamejo iz zakonodajnega predloga, saj niso res usmerjene v debirokratizacijo, temveč bosta njihova posledica predvsem nižanje vloge strokovnosti in višanje stopnje političnega vmešavanja v procese odločanja v okviru javnih razpisov.

Preberite več

Javno pismo: Ohranite tradicijo in inovativnost!

Na v zakonodajno proceduro vložen rebalans proračuna za leto 2022, ki na področju kulture ob siceršnjem zvišanju sredstev močno znižuje višine postavk za programe in projekte nevladnega sektorja, ljubiteljsko kulturo in založništvo, so se z javnim pismom odzvala tudi krovna združenja v kulturi.

Podpisniki pisma, strokovna in stanovska združenja, ki so temeljna za razvoj domače umetnosti in ohranjanje domače kulturne tradicije, so vlado, poslance državnega zbora in širšo javnost opozorili na pomembno vlogo, ki jo v domačem kulturnem ekosistemu opravljajo nevladne profesionalne in ljubiteljske organizacije. Odločevalce so ob tem pozvali, naj premislijo uničujoče posledice vladne napovedi znižanja sredstev ter uprejo vse sile v zagotovitev višine sredstev, ki bo pomenila razvoj celotne domače kulturniške krajine.

Preberite več

Asociacija proti znižanju sredstev za nevladnike tudi v državnem zboru

V odziv na napovedano skorajšnjo razpolovitev sredstev za programe in projekte nevladnega sektorja v kulturi je parlamentarni odbor za kulturo sklical 43. nujno sejo, na kateri so iskali podlage in obrazložitve za predloge sprememb Proračuna Republike Slovenije za leti 2022 in 2023. Seje se je v imenu društva Asociacija udeležil strokovni vodja Tadej Meserko.

Kot je v uvodni besedi poudarila sekretarka MK Ignacija Fridl Jarc, se, gledano celokupno, proračun Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, povečuje. Sprva pa ni komentirala dejstva, ki izrazito zbode v oči, in sicer da v primerjavi s prvotno sprejetim proračunom prihaja do velikih sprememb na postavki »(3340) 3340-18-0012 Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti«, iz katere se črpajo sredstva za programe, večletne projekte ter projekte, ki jih izvajajo nevladne organizacije, samozaposleni v kulturi in mestoma tudi fizične osebe. Natančneje se postavka iz prvotno sprejetih 6.446.728 evrov s predlogom rebalansa za leto 2022 zmanjšuje na 3.633.399 evrov.

Preberite več

NPK 2021 – 2028 potreben številnih dopolnil

Na področju kulture smo kljub zakonski obvezi že več let brez ustreznega nacionalnega strateškega dokumenta, kar pomeni, da že vrsto let kulturne politike sprejemamo brez ustrezne podlage. Nedavno smo naposled le dobili osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2021 – 2028, ki žal vsebuje številne problematične točke.

Posebno zaskrbi dejstvo, ki se je ob predlogu ponovno potrdilo, in sicer, da je zakonska podlaga za oblikovanje NPK slaba, saj je po ZUJIK NPK, ki se ga sprejema v Državnem zboru, zelo splošen dokument z zgolj okvirnimi usmeritvami, akcijski načrt, ki kulture politike konkretizira in ki šele sledi, pa potrjuje zgolj Vlada, kar tudi po zadnjih izkušnjah pomeni, da je možno zelo rokohitrsko sprejeti kopico slabih ukrepov.

Preberite več

Programski razpis MK na številnih točkah neustrezen

V društvu Asociacija smo se odzvali na Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti, ki jih bo v letih 2022–2025 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo. Slednji ob povišanju sredstev in nekaterih ustreznih rešitvah razkriva vrsto težav.

Če je ministrstvo v programskem razpisu vsaj na papirju izpolnilo napovedi o povišanih sredstvih, ki se mdr. odražajo na ravni višine celokupno zagotovljenih sredstev za sofinancirane javne programe na področju umetnosti, predvsem na izbranih področjih – med njimi na glasbenem, kjer ministrstvo možno število sofinanciranih programov vrača na tisto iz leta 2014, ter v povsem novem, devetem morebitnem prejemniku sofinanciranja na področju vizualnih umetnosti – se v društvu Asociacija vse bolj upravičeno sprašujemo, v kolikšni meri gre za slamnato povišanje.

Preberite več

Raziskave – Kulturosferin podcast: Anketa o vplivu COVID-19 na obiskovanje kulturnih dogodkov

Po več kot pol leta popolnega zaprtja javnih kulturnih dogodkov se dogajajo prva sproščanja, a pod pogoji, ki tudi v največjih dvoranah dovoljujejo največ deset obiskovalcev.

Zato je anketa o vplivu COVID-19 na obiskovalce kulturnih prireditev, ki je bila izvedena po lanskem prvem valu epidemije, še vedno izjemno aktualna. V drugi epizodi tretje sezone Kulturosferinega podcasta se je Tjaša Pureber o ugotovitvah pogovarjala s soavtorjema raziskave Rokom Avbarjem (Kino Šiška) in Barbaro Poček (Gledališče Glej).

Preberite več

Poziv k premišljeni debirokratizaciji

Vlada je v marcu objavila predlog Zakona o debirokratizaciji. Zapisali so, da je cilj izboljšati konkurenčno poslovno okolje in stanje na področju administrativnih ovir. Namen predlaganih zakonskih določb pa naj bi bil tudi poenostavitev življenja državljanov in poslovanje podjetji ter s tem prispevati k znižanju stroškov s tega naslova.

Na predlog Zakona o debirokratizaciji smo se odzvali tudi v Asociaciji, saj uvaja spremembe tudi na področju kulture, a te žal niso ne dobro premišljene, ne usklajene, prav tako pa predstavljajo poslabšanje procesa odločanja v okviru javnih razpisov.

Preberite več

Varuh pozval ministrstvo, naj odpravi nepravilnosti

V Asociaciji že od junija 2020 spremljamo in opozarjamo na nepravilnosti Ministrstva za kulturo v postopkih glede oddanih vlog ustvarjalcev in ustvarjalk za dodelitev statusa samozaposlenih v kulturi in pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna.

Že julija 2020 smo ministrstvo opozorili, da po poročanjih s terena postopki ne potekajo, kot bi morali. Na naša opozorila in pozive k odpravi teh nepravilnosti se ministrstvo ni odzvalo, zato smo avgusta 2020 oddali prijavo Varuhu človekovih pravic. Po več mesecih trajajočem postopku je Varuh človekovih pravic izdal mnenje, ki pritrjuje našim pozivom, hkrati pa ugotavlja, da je v postopkih prišlo do kršitev več načel.

Preberite več

Za dober razpis je potreben dialog

Kot vsako leto se je tudi tokrat Asociacija odzvala na enoletne področne projektne razpise, saj gre za enega pomembnejših mehanizmov financiranja nevladnega sektorja v kulturi in umetnosti.

Ponovno opažamo velik manko dialoga, javnih razprav in drugih posvetov med izvajalcem razpisa Ministrstvom za kulturo in deležniki: ustvarjalci , strokovna in zainteresirana javnost. Le z sodelovanjem vseh bi bili javni razpisi pripravljeni tako, da bi omogočili bolj učinkovito izpolnjevanje zastavljenih ciljev razpisa.

Preberite več

Tudi v 2021 pozvali k zvišanju bolniške

Ministrstvo za kulturo je z Uredbo o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2021 določilo višino dnevnega nadomestila, ki ostaja enako kot v letu 2020, torej 25 evrov na dan.

V društvu Asociacija že vrsto let opozarjamo, da je treba bolniška nadomestila za samozaposlene urediti bolj celostno, v okviru obravnavanega mehanizma pa smo v odzivu zapisali, da je višino nadomestila treba zvišati.

Preberite več