Društvo Asociacija – društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture
Medsektorsko povezovanje
Asociacija si prizadeva za povezovanje neodvisne kulturne in umetnosti z drugimi sektorji, denimo izobraževanjem, mladino, tehnološkim razvojem, gospodarstvom itn.
Zadnje dni se na nas obrača vse več članov in drugih samozaposlenih, ki so od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) prejeli opozorilo, da nimajo pravilno urejenega poslovnega računa. Da bi razjasnili to problematiko in pomagali pri razumevanju vaših pravic ter obveznosti, smo pripravili ta članek.
Samozaposleni ustvarjalci in kulturniki se pogosto soočajo z vprašanji glede upravljanja svojih financ. Med temi vprašanji je tudi, ali je res potrebno imeti ločen poslovni račun ali lahko za poslovne namene uporabljajo svoj osebni bančni račun. Čeprav zakon omogoča, da samozaposleni za svoje poslovanje uporabljajo osebni račun, mora bitita označen kot poslovni račun in zaveden v davčnem registru, kjer pa se stvari pogosto zapletejo zaradi poslovnih politik bank.
OPE.N (https://open.operacijagrad.net/) je naš mednarodni projekt, ki si prizadeva ustvariti pogoje za boljši podporni sistem za neodvisne kulturne prostore in poglobiti odnose umetnikov in kulturnih delavcev z lokalnimi skupnostmi in odločevalci. Da bi dosegli ta cilj, potrebujemo vaš prispevek, da bi bolje razumeli izzive in trenutne razmere neodvisnih kulturnih prostorov.
Slovenska civilna iniciativa Glas Ljudstva, ki združuje več kot 100 civlnodružbenih organizacij in katere del je tudi Društvo Asociacija, je bila izpostavljena na globalnem dogodku World Justice Challenge, ki poteka med 31. julijem in 3. avgustom v Chicagu.
Mednarodno priznana organizacija The World Justice Project je namreč iniciativo izbrala med 30 najpomembnejših projektov, ki krepijo vladavino prava in demokracijo na svetu. Ta prestižna nagrada je priznanje za predano delo slovenske civilne družbe pri zaščiti demokratičnih procesov in spodbujanju odgovornega vladanja. Asociacija v iniciativi sodeluje pri strokovnem monitoringu izpolnjevanja obljub vlade na področju kulture.
V društvu Asociacija smo ob koncu javne razprave o predlogu sprememb Uredbe o samozaposlenih v kulturi na Ministrstvo za kulturo oddali naše komentarje, ki so plod večtedenskega dialoga z člani društva in drugimi deležniki nevladne kulture. Besedilo sprememb je dostopno tukaj, celotno besedilo našega odziva pa lahko preberete tukaj.
Spremembe po našem mnenju prinašajo prepotrebno prenovo sistema samozaposlenih in stopajo na pravo pot uveljavljanja večjih socialnih in drugih pravic za ta pomemben element slovenske neodvisen kulture. A hkrati številne nenatančnosti in pomanjkljivosti zmanjšajo učinkovitost nove zakonodaje, ki mi mestoma lahko delovala celo škodljivo. V našem predlogu smo poleg nekaj vsebinskih predlogov, predlagali nekaj ključnih sprememb, ki bi večje nejasnosti v predlaganem dokumentu odpravile.
V prostorih državnega zbora je 20. junija potekala 18. redna seja Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino Državnega sveta, na kateri so svetniki obravnavali tudi nov predlog Resolucije o Nacionalnem programu za Kulturo. Na sejo smo bili, kot predstavniki strokovne javnosti in nevladne kulture, vabljeni tudi v društvu Asociacija.
Na seji smo predstavili naše stališče do dokumenta in pozdravili aktivnosti aktualnega ministrstva in vlade, da prenovi temeljni dokument strategije za kulturno politiko. Komisiji smo predlagali, da v sklepu predlaga nujno zagotovitev dovoljšnih finančnih sredstev v državnem proračunu, da se določila novega Nacionalnega programa za kulturo lahko tudi dejansko izvedejo.
Ministrstvo za javno upravo je področnim ministrstvom, na katerih delujejo organizacije članice Konzorcija vsebinskih mrež, poslalo dopis podpore konzorciju in jih pozvalo k upoštevanju zakonodaje na področju NVO in sodelovanja z mrežami.
Dopis je eden od dogovorov na novo obujenega dialoga med Konzorcijem vsebinskih mrež, ki ga koordiniramo v Asociaciji, in Ministrstvom za javno upravo. Na sestanku smo ministrstvu predstavili naša prizadevanja, da resorna ministrstva podpirajo delovanje vsebinskih mrež, ki so ključne za zdravo delovanje nevladnega sektorja in s tem izpolnijo tudi določila zakonodaje na področju nevladnih organizacij.
V društvu Asociacija smo v pripravi na volitve v Evropski parlament 9. 6. 2024 vsem kandidatnim listam, ki kandidirajo za mesta med evropskimi poslanci poslali seznam vprašanj o nekaterih ključnih področjih Evropske kulturne politike. Vse kandidate smo prosili, da na vprašanja strnjeno odgovorijo in jim za odgovore dali dober teden časa.
Do objave članka smo prejeli odzive 9 od 11 sodelujočih list, odgovorili nam niso iz strank SDS in Vesna. Morebitne kasnejše odgovore bomo bomo sproti dodajali v članek in jih ustrezno označili. Odgovore kandidatnih list pri vsakem vprašanju objavljamo v enakem zaporedju, kot jih boste našli na svojih glasovnicah na dan volitev.
Pretekli teden je v prostorih društva potekala slovesnost ob 10. obletnici mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo, katere člani smo tudi v društvu. Poleg razprav in retrospektiv o delovanju povezovanja smo podelili priznanja civilne družbe za dosežke na področju vključujoče informacijske družbe ter “nagrado” digitalni kaktus za slabo upravljanje javne politike na področju digitalne vključenosti.
Na dogodku smo naslovili aktualna vprašanja digitalne preobrazbe z vidika razmerij med državo, civilno družbo in javno sfero. Pri čemer smo pozornost posebej namenili dobremu vladovanju (governance) javnih politik digitalne preobrazbe z vidika demokratičnih in proceduralnih inovacij ter zagovorniški vlogi vsebinskih mrež nevladnih organizacij.
Do 23. aprila 2024 je bila v javni razpravi nova strategija razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana, v kateri smo intenzivno sodelovali tudi v Asociaciji. Po udeležbi na posvetu in več krogih razprav o predlogu smo pripravili komentar in nekaj predlogov za pripravljeno strategijo.
V grobem v društvu pozdravljamo nekatere vsebinske usmeritve strategije in prepoznavanje nekaterih ključnih izzivov za kulturo v prestolnici, a smo ob tem zaskrbljeni zaradi pomanjkanja natančnejših opredelitev o finančni podpori zastavljenim strateškim ciljem. Ta je v luči inflacijskih pritiskov in draginje, ki so nevladno kulturo v prestolnici stale dobršen del razpoložljivih mestnih sredstev, ključen za izpolnitev predstavljene strategije.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
Ok