V četrtek, 22. oktobra 2026, smo Društvo Asociacija in Zavod PIP v Vetrinjskem dvoru pripravili javno predvolilno soočenje Prostori kulture: vizija Maribora pred lokalnimi volitvami 2026. Dogodek je potekal v okviru Šole za župane in v sodelovanju z Narodnim domom Maribor. Pogovor o financiranju kulture, prostorih za ustvarjanje, pogojih za poklicno delo in razvoju kulturnega življenja po mestu je vodila Petra Peternel, vodja projektov pri Zavodu PIP.
Soočenja so se na naše vabilo udeležili Matej Vodopivec (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti), Aleš Ernecl (Stranka Straža), Matevž Frangež (Zavezništvo za Maribor – SD, Levica in Lista kolesarjev in pešcev), Andrej Matvoz (neodvisni kandidat s podporo Gibanja Svoboda), Andrej Bauman (Bauman. Za Maribor.) in Bor Greiner (BOR za spet naš MB).
Ne zamudite zadnjih priložnosti za sofinanciranje, ki jih omogoča Ustvarjalna Evropa. Z letom 2027 namreč vstopamo v zadnje leto aktualnega programa EU Ustvarjalna Evropa; Evropska komisija je namreč za obdobje 2028–2034 predlagala nov program AgoraEU. Ker novi program še ni potrjen, se lahko objava prvih razpisov za leto 2028 zamakne, zato je zdaj ključen trenutek, da izkoristite še zadnje priložnosti Ustvarjalne Evrope!
V petek, 16. 10. 2026, ob 18.00 smo Društvo Asociacija in Društvo humanistov Goriške v prostoru EPICentra v Novi Gorici soočili štiri kandidate za župana Nove Gorice. Na soočenju, s katerim smo pred lokalnimi volitvami želeli odpreti razpravo o prihodnosti kulture v Novi Gorici, so na naše vabilo sodelovali Bogdan Česnik (samostojni kandidat, lista Nov zagon za Novo Gorico), Marko Rusjan (Levica), aktualni župan Samo Turel (Gibanje Svoboda) in Matevž Vidmar (SD). Pogovor, ki ga je vodila Alina Carli, se je dotaknil vprašanja večletnega razpisa za sofinanciranje javnih kulturnih programov, vloge nevladnih organizacij ter samostojnih delavk in delavcev v kulturi, dediščine Evropske prestolnice kulture (EPK) in prostorov za neodvisno nevladno umetniško produkcijo. Vsi kandidati so na koncu podali tudi svoje temeljne zaveze, ki jih nameravajo uresničiti, če zasedejo župansko funkcijo.
Kandidati so najprej odgovarjali na vprašanje, kaj bo v primeru izvolitve njihovo prvo dejanje na področju kulture. Rusjan je poudaril, da bo takoj po sprejetju proračuna preveril, kaj producenti in ustvarjalci najbolj potrebujejo, nato pa pripravil in objavil nov štiriletni razpis. Aktualni župan Turel je napovedal nadaljevanje programskega in projektnega razpisa, Vidmar pa je menil, da se bo treba pogovoriti, kako naprej z dediščino EPK, in zagotoviti finančna sredstva ter prostore za umetnike. Česnik je predlagal ustanovitev občinskega sklada za kulturo, ki bi ga polnil en odstotek občinskih investicijskih sredstev. Po njegovem mnenju bi iz sklada lahko krili lastno udeležbo pri evropskih projektih. Tudi Turel je obljubil, da bo nov razpis sledil sprejetju proračuna in da bodo ob tem opravili evalvacijo ter presodili, ali je sredstva mogoče povišati. Napovedal je tudi pripravo čezmejne kulturne strategije in povedal, da potekajo pogajanja, da bi programi in projekti, ki so sodelovali pri EPK, prejeli dodatne točke na razpisih Ustvarjalne Evrope.
V torek, 20. oktobra 2026, smo Društvo Asociacija in Kino Šiška v Katedrali Kina Šiška pripravili javno predvolilno soočenje Prostori kulture: vizija Ljubljane pred lokalnimi volitvami 2026. Županske kandidate ter predstavnice in predstavnike kandidatur in list smo soočili z vprašanji o financiranju kulture, pogojih za poklicno delo, kulturni infrastrukturi in dostopnosti kulture po mestnih četrtih. Pogovor je vodil Antun Katalenić, novinar Oštra.
Soočenja so se na naše vabilo udeležili Aleš Primc (Glas za otroke in družine), dr. Asta Vrečko (Levica), Jani Sever (Ljubljana smo vsi), Gregor Novak (Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča), Apolonija Simon (Vesna – zelena stranka in civilna družba), Jasmin Feratović (Piratska stranka Slovenije), Barbara Hieng Samobor (Lista Zorana Jankovića), Klemen Boštjančič (Gibanje svoboda), Matjaž Tomlje (Resni.ca), Kajetan Bajt (Zeleni), Izidor Predan (Krščanski socialisti) in Živa Vidmar (SD).
Med 15. in 16. oktobrom 2026 je v Rigi potekala mednarodna konferenca Learning to Care: Education and Training in Culture and Health, posvečena izobraževanju, strokovnemu usposabljanju in medsektorskemu sodelovanju na področju kulture in zdravja. Konference in spremljajočega partnerskega srečanja evropskega projekta CARE – Culture for Mental Health se je udeležila strokovna vodja Društva Asociacija Polona Torkar.
Konferenca, ki je potekala na Univerzi Rīga Stradiņš, je povezala umetnike, kulturne delavce, strokovnjake s področja zdravstva, socialnega varstva in izobraževanja ter predstavnike institucij in oblikovalce politik. V ospredju so bila vprašanja razvoja kompetenc za medsektorsko sodelovanje, vključevanja umetnosti v zdravstveno in socialno okolje ter oblikovanja ustreznih izobraževalnih in podpornih mehanizmov.
Kako povezovanje kulture in zdravja razvijati v Sloveniji? Na mednarodni konferenci Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?, ki jo je Asociacija 8. oktobra 2026 gostila v Kinu Šiška, sta konkretne možnosti in odprta vprašanja tega sodelovanja osvetlili tudi dve slovenski praksi: Prisluhni gibu in Objem glasu.
Po evropskem pregledu ter izkušnjah iz Latvije in Italije se je pozornost usmerila v domače okolje. Predstavitvi sta pokazali, kako lahko delo z gibom in glasom podpira ljudi s kronično bolečino ter prostovoljce v paliativni oskrbi. Odprli sta tudi vprašanja strokovnega sodelovanja, spremljanja učinkov in pogojev za dolgoročnejši razvoj programov.
Kako umetnost na recept razviti iz posameznih projektov v trajnejšo obliko sodelovanja kulture, zdravstva in socialnega varstva? Na mednarodni konferenci Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?, ki jo je Asociacija 8. oktobra 2026 pripravila v Kinu Šiška, sta različni poti tega razvoja predstavili Inga Surgunte iz Latvije in Simona Staffieri iz Italije.
Sklop »Umetnost na recept: od posameznih praks do sistema« je potekal v okviru projekta CARE – Lab 3: Culture on Prescription. Predstavitvi sta osvetlili organizacijo napotovanja, sodelovanje med strokovnjaki in kulturnimi izvajalci ter vprašanje, kako zagotoviti financiranje in ustrezne pogoje za delo.
Kaj o vplivu umetnosti na zdravje kažejo raziskave in kako ta spoznanja vključiti v javne politike? Uvodni sklop mednarodne konference Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost? je povezal evropski pregled področja s konkretnimi ugotovitvami o učinkih umetniških dejavnosti ter pogojih za njihovo odgovorno izvajanje.
Konferenco je Asociacija gostila 8. oktobra 2026 v Komuni Kina Šiška. Odprla sta jo predsednik društva Uroš Veber in Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana. Dogodek je moderirala Zala Orel, potekal pa je v slovenščini in angleščini s simultanim tolmačenjem. Uvodni sklop je potekal v okviru Culture & Health Platform. Edith Wolf Perez je predstavila evropska priporočila za povezovanje kulture in zdravja, prof. Vicky Karkou pa raziskovalne ugotovitve, njihove omejitve in vprašanje usposobljenosti izvajalcev.
Kako lahko umetnost podpre zdravje in dobro počutje ter kaj potrebujemo za trajnejše sodelovanje kulture, zdravstva in socialnega varstva? Mednarodna konferenca Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost? je povezala evropska priporočila, raziskovalne ugotovitve in praktične izkušnje iz Latvije, Italije ter Slovenije.
Asociacija je konferenco gostila 8. oktobra 2026 v Komuni Kina Šiška. Trije vsebinski sklopi so osvetlili možnosti povezovanja kulture in zdravja ter vprašanja njegovega razvoja: kdo programe izvaja, kako vanje vključujemo udeležence, kako spremljamo njihove izkušnje in kako zagotovimo nadaljevanje po zaključku posameznega projekta.
Več kot 200 evropskih kulturnih organizacij je v odprtem pismu, ki ga je 6. oktobra objavila evropska zagovorniška mreža Culture Action Europe (CAE), pozvalo države članice Evropske unije k zavrnitvi predlaganega zmanjšanja sredstev programa Ustvarjalna Evropa za leto 2027. Med 223 podpisniki pisma je tudi Društvo Asociacija, skupaj z najmanj 40 slovenskimi kulturnimi organizacijami. K podpisu smo v društvu povabili tudi svoje članstvo. Evropski poziv dopolnjujejo naša nedavna prizadevanja, da bi Slovenija v evropskih proračunskih pogajanjih podprla ustrezno financiranje kulture tako v prihodnjem letu kot v novem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034.
Svet Evropske unije je v svojem stališču do predloga proračuna EU za leto 2027 predlagal zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti programa Ustvarjalna Evropa za 31,6 milijona evrov glede na predlog Evropske komisije. Od tega bi bilo 7,8 milijona evrov manj namenjenih sklopu Kultura, 23,2 milijona sklopu MEDIA in 0,6 milijona medsektorskemu sklopu. Svet EU je predlagal tudi zmanjšanje sredstev za plačila za 10,53 milijona evrov.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
