Javna razprava: “Beremo ZUJIK” – Kino Šiška, 7. 11., 15:00

Vabljeni vsi zainteresirani predstavniki kulture, javnosti in medijev

V društvu Asociacija vas ob zaključku javne razprave o predlogu sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo vabimo na okroglo mizo z naslovom “Beremo ZUJIK”, ki bo osvetlila ključne spremembe in predloge novega krovnega zakona v kulturi. Dogodek se bo odvil 7. novembra 2024 ob 15. uri v Komuni Kina Šiška. Na dogodek smo povabili tudi predstavnike Ministrstva za kulturo.

Okrogla miza, ki jo bo moderirala strokovna vodja društva Polona Torkar, bo ponudila prostor za poglobljeno razpravo o pomembnih spremembah, ki jih zakon prinaša. Na dogodku bodo kot govorniki sodelovali kulturni delavec in publicist Simon Kardum, igralec in producent Uroš Kaurin, projektna vodja in producentka Sanja Popov Leban ter predsednik društva Asociacija in producent Uroš Veber. K sodelovanju pa smo povabili tudi predstavnike javnih zavodov in stanovskih organizacij s področja filma.

Preberite več

Spremembe ZUJIK na NSK in dialoških skupinah

V društvu se intenzivno posvečamo trenutno najbolj aktualni kulturnopolitični temi – predlaganim spremembam Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Gre za ključno zakonodajo, ki ureja področje kulture in posledično kulturne politike, zato je vsaka sprememba zakona deležna posebne pozornosti.

Spremembe zakona so že obravnavale nekatera najpomembnejša psovetovalna in strokovna telesa kot je Nacionalni svet za kulturo in delovne skupine za trajni dialog z akterji kulturnega delovanja. Sej omenjenih teles smo se udeležili tudi člani društva in na njih predstavili zhodišča za naše komentarje na predlagane spremembe in predloge za njihovo zboljšavo.

Preberite več

Igralec in čistilec – ZUJIK intervju, Uroš Kaurin

Trenutno se v javni razpravi nahaja predlog sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki predstavlja krovni zakon za nacionalno kulturno politiko v Sloveniji. V društvu v sklopu javne razprave organiziramo zagovorniške aktivnosti, hkrati pa želimo o tematiki osveščati tudi širšo kulturno javnost. V ta namen smo pripravili serijo pogovorov o spremembah zakona, kjer smo strokovnjake različnih področij povprašali o njihovem videnju predlagane zakonodaje in problematik, ki jih poskuša naslavljati.

To temo smo naslovili tudi v kulturosferinem podcastu, kjer smo v luči sprememb krovnega zakona na področju kulture pripravili posebno epizodo našega podcasta, kjer smo se o predlaganih spremembah pogovarjali z igralcem, avtorjem, performerjem, čistilcem in splošnim poznavalcem kulturne scene v Mariboru ter širši Sloveniji, Urošem Kaurinom.

Preberite več

Odziv konzorcija vsebinskih mrež na izhodišča Strategije razvoja NVO 2024–2029

Foto: Bunker

V konzorciju vsebinskih mrež nevladnih organizacij smo se odzvali na predlog vsebinskih izhodišč dokumenta “Strategija razvoja nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji za obdobje 2024–2029”. Strategija, ki temelji na 26. členu Zakona o nevladnih organizacijah, določa petletni razvojni načrt, pripravljen s strani Ministrstva za javno upravo v sodelovanju z resorji, kjer delujejo NVO, ter Svetom Vlade RS za spodbujanje prostovoljstva in razvoja NVO. 

V Asociaciaji v sklopu našega odziva na strategijo problematiziramo predvsem odsotnost resnejših strateških usmeritev v njej. V odzivu smo sicer v grobem podprli sprejetje dokumenta, a hkrati izpostavili nekaj ključnih potrebnih sprememb, da bi zares lahko deloval razvojno za sektor. Naše pripombe bomo podrobneje predstavili na sestanku konzorcija, ki bo potekal 7. novembra na Ministrstvu za javno upravo, kjer bomo skupaj s predstavniki ministrstva razpravljali o dodatnih izboljšavah in izzivih za razvoj NVO v Sloveniji.

Preberite več

Nov zakon prosim! – ZUJIK intervju, Simon Kardum

Trenutno se v javni razpravi nahaja predlog sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki predstavlja krovni zakon za nacionalno kulturno politiko v Sloveniji. V društvu v sklopu javne razprave organiziramo zagovorniške aktivnosti, hkrati pa želimo o tematiki osveščati tudi širšo kulturno javnost. V ta namen smo pripravili serijo pogovorov o spremembah zakona, kjer smo strokovnjake različnih področij povprašali o njihovem videnju predlagane zakonodaje in problematik, ki jih poskuša naslavljati.

Za prvi prispevek v seriji smo se obrnili na dolgoletnega direktorja zavoda Kino Šiška in strokovnjaka za nacionalno kulturno politiko ter zakonodajo Simona Karduma. Zanimala nas je zgodovina nastanka zakona in njegovi zametki, kako se je njegova zasnova in usmeritev spreminjala skozi čas, ter kako sam ocenjuje predlog sprememb, ki so trenutno v javni razpravi.

Preberite več

Ustavna presoja dela davčne zakonodaje in vprašanje diskriminacije samozaposlenih staršev

Ustavno sodišče je sprejelo pobudo za presojo ustavnosti dela zakona o dohodnini, ki določa pogoje za priznanje višjih normiranih stroškov za samozaposlene. Problem se pojavlja pri samozaposlenih starših, ki uveljavljajo pravico do krajšega delovnega časa, saj zaradi različnih zavarovalnih podlag niso deležni enakih ugodnosti kot polno zavarovani normiranci, kar vodi v nesorazmerno višjo obdavčitev.

Pobuda naslavlja vprašanje, ali je trenutna zakonodaja pravična in skladna z ustavo, zlasti glede na spodbujanje usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Posebno pomembna je za karierno načrtovanje in enakopravno obravnavo samozaposlenih, ki se pogosto ob večjih življenjskih dogodkih, kot je rojstvo otroka, znajdejo pred resnim finančnim in administrativnim prepadom.

Preberite več

SERVIS: Samozaposleni in denarna socialna pomoč

Po podatkih raziskav, ki so se ukvarjale s socialnim položajem samozaposlenih v kulturi, se samozaposleni mnogokrat znajdejo v finančni stiski. Zadnji podatki kažejo, da skoraj polovica samozaposlenih v kulturi ne dosega prihodka, ki bi bil enak minimalni plači, skoraj ena tretjina pa pade pod prag revščine.

V tokratnem prispevku v sklopu Servisa za ustvarjalce pojasnjujemo, ali je samozaposleni v kulturi lahko upravičen tudi do socialnih transferjev, kot je denarna socialna pomoč. Za pojasnila smos e obrnili tudi na enega od Centrov za socialno delo.

Preberite več

Enotni bančni računi za samozaposlene: Kaj storiti ob obvestilu FURS

Foto@Galerija Kapelica

Zadnje dni se na nas obrača vse več članov in drugih samozaposlenih, ki so od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) prejeli opozorilo, da nimajo pravilno urejenega poslovnega računa. Da bi razjasnili to problematiko in pomagali pri razumevanju vaših pravic ter obveznosti, smo pripravili ta članek.

Samozaposleni ustvarjalci in kulturniki se pogosto soočajo z vprašanji glede upravljanja svojih financ. Med temi vprašanji je tudi, ali je res potrebno imeti ločen poslovni račun ali lahko za poslovne namene uporabljajo svoj osebni bančni račun. Čeprav zakon omogoča, da samozaposleni za svoje poslovanje uporabljajo osebni račun, mora biti ta označen kot poslovni račun in zaveden v davčnem registru, kjer pa se stvari pogosto zapletejo zaradi poslovnih politik bank.

Preberite več

Glas ljudstva med najvplivnejšimi projekti za krepitev demokracije na svetu

Slovenska civilna iniciativa Glas Ljudstva, ki združuje več kot 100 civlnodružbenih organizacij in katere del je tudi Društvo Asociacija, je bila izpostavljena na globalnem dogodku World Justice Challenge, ki poteka med 31. julijem in 3. avgustom v Chicagu. 

Mednarodno priznana organizacija The World Justice Project je namreč iniciativo izbrala med 30 najpomembnejših projektov, ki krepijo vladavino prava in demokracijo na svetu. Ta prestižna nagrada je priznanje za predano delo slovenske civilne družbe pri zaščiti demokratičnih procesov in spodbujanju odgovornega vladanja. Asociacija v iniciativi sodeluje pri strokovnem monitoringu izpolnjevanja obljub vlade na področju kulture.

Preberite več

SERVIS: Vse o cenzusu

V teh dneh se na servisno številko društva obrača vse več samozaposlenih, ki imajo težave z določanjem in razumevanje cenzusa, ki ga samozaposleni ne smejo preseči za pridobitev pravice do plačevanja njihovih prispevkov s strani Ministrstva za kulturo.

V nadaljevanju smo zato pripravili povzetek osnovnih pravil in povezave do dodatnih virov za lažje razumevanje in soočanje s to problematiko. V društvu se hkrati v sklopu naših zagovorniških aktivnosti zavzemamo za korenite spremembe cenzusa in uvedbo drsnega ali postopnega cenzusa. Verjamemo, da lahko te spremembe pričakujemo že v prihodnjih letih.

Preberite več