Ministrstvo za kulturo

Asociacija na seji NSK o prihodnosti medijske neodvisnosti in pluralizma

Nacionalni svet za kulturo je na 12. seji, ki je 15. septembra potekala na Ministrstvu za kulturo, obravnaval predloga novel Zakona o Radioteleviziji Slovenija in Zakona o medijih. V razpravi je v imenu Asociacije sodelovala strokovna vodja in podpredsednica društva Polona Torkar. Ob strinjanju s številnimi poudarki drugih razpravljavcev se je osredotočila na predlog novele Zakona o medijih z vidika javnega interesa na področju kulture in medijev, položaja nepridobitnih medijev, pogojev dela ustvarjalcev medijskih vsebin in širšega medijskega podpornega okolja. Opozorila je, da novela sicer rešuje nekatere probleme, vendar hkrati precej korenito posega v komaj vzpostavljeni sistem, namenjen krepitvi medijske krajine, ne da bi temeljila na celoviti evalvaciji njegovega izvajanja.

Seje Nacionalnega sveta za kulturo, ki mu predseduje Jurij Krpan in je bila odprta za medije, sta se udeležili ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc in državna sekretarka Uršula Menih Dokl. V razpravi so sodelovali tudi profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević, predstavnica Društva novinarjev Slovenije Mojca Zorko, predsednik upravnega odbora Medijske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije Rajko Djordjevič ter predstavnika Sveta RTV Slovenija, imenovana na predlog Nacionalnega sveta za kulturo, dr. Špela Stres in prof. Igor Šmid. Svoja stališča so predstavili tudi člani Nacionalnega sveta za kulturo Majda Širca Ravnikar, Martin Srebotnjak, Uroš Korenčan, Franci Krevh, Tanja Petrič in dr. Kaja Širok.

Preberite več

Culture & Health Forum 2026: od dokazov k sistemskim rešitvam

V okviru evropske platforme CultureAndHealth Platform, katere članica je Asociacija, je 8. in 9. septembra v dunajskem Kulturhaus Brotfabrik potekala mednarodna konferenca Culture & Health Forum 2026. CultureAndHealth Platform je štiriletna evropska pobuda pod vodstvom Culture Action Europe, namenjena krepitvi povezovanja kulturnega, zdravstvenega in socialnega sektorja ter razvoju trajnejših evropskih politik in praks na področju kulture in zdravja. Dvodnevni forum je povezal umetnice in umetnike, kulturne delavke in delavce, raziskovalke in raziskovalce, predstavnike zdravstvenega in socialnega sektorja ter evropske in nacionalne odločevalce v razpravi o nadaljnjem razvoju področja kulture in zdravja.

Razpravo o sistemskem povezovanju kulture in zdravja bomo oktobra nadaljevali tudi v Ljubljani. Asociacija 8. oktobra v Kinu Šiška pripravlja mednarodno konferenco NE ŽIVIMO SAMO OD KRUHA: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?, na kateri bomo skupaj z domačimi in mednarodnimi strokovnjaki odprli vprašanja socialnega predpisovanja, modela Umetnost na recept ter pogojev, pod katerimi lahko kultura postane trajnejši del sistemov podpore zdravju in dobrobiti.

Preberite več

ZMed še ni dobro shodil, varovalke in del ključnih podpor pa že izginjajo – ali kako bomo krepili medijski pluralizem po javnofinančnih zmožnostih

Foto: Emanat — Jan Rozman: Predmetenje / Thinging
http://www.emanat.si/si/produkcija/jan-rozman–predmetenje/

V Asociaciji smo se odzvali na predlog novele Zakona o medijih, ki ga je Ministrstvo za kulturo konec avgusta objavilo v javni razpravi. Osrednji problem predloga je po naši oceni odprava zakonsko določenega minimalnega obsega sredstev za izvedbo vsakoletnega razpisa za programske vsebine medijev. Višino podpore bi po predlogu ministrstvo po novem prepuščalo vsakokratnemu proračunskemu določanju. Pri tem je bil novi Zakon o medijih sprejet šele septembra 2025, nova uredba o državnih pomočeh pa se uporablja šele od decembra 2025. Razpis za leto 2026 se zaradi prehodne določbe uredbe še vedno konča po prejšnji ureditvi, prvih zakonsko predvidenih evalvacij novega sistema pa ministrstvo še ni opravilo.

Novela sicer vsebuje nekatere potrebne popravke in pojasnitve, vendar bi odprava finančne varovalke in krčenje upravičenih namenov zmanjšala predvidljivost medijske politike ter oslabila pluralizem prav v segmentu, ki javni interes zagotavlja zunaj tržno najprivlačnejših vsebin. Zato v Asociaciji na prvem mestu vztrajamo, da zakon ohrani realni minimum financiranja, zaščiten z avtomatično valorizacijo, ter omogoči večletno podporo dejavnostim, katerih učinki so odvisni od kontinuitete.

Na to osrednjo varovalko se navezujeta še dve prednostni zahtevi. Zakon mora ohraniti in jasneje opredeliti podporo dejansko nepridobitnim medijem ter strokovnemu, stanovskemu, samoregulativnemu in razvojnemu podpornemu okolju. Javno financiranje pa naj zakonodaja dosledneje veže na preverljiv javni interes, kakovostne in dostojne pogoje dela, kulturno in družbeno raznolikost ter strokovno in neodvisno odločanje. Asociacija ob potrebnih popravkih sedanjega sistema še naprej zagovarja ohranitev njegovih ključnih pridobitev in njihovo nadaljnjo, z evalvacijo podprto nadgradnjo.

Preberite več

Asociacija o predlogu novele ZRTVS: Je neizdelan zakon koncept uspešne Slovenije?

V Asociaciji smo se odzvali na predlog novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Ministrstvo za kulturo konec preteklega meseca objavilo v javni razpravi. Kot v gradivu navaja predlagatelj, pri njegovi pripravi ni sodeloval noben zunanji strokovnjak, pred javno razpravo pa vanjo ni bila vključena niti zainteresirana strokovna javnost. Predlog je tako prišel v javno razpravo s precej nedodelanim osnovnim konceptom. Že zgolj zato smo v društvu do njega zadržani, še preden se spustimo v presojo posameznih rešitev.

Ministrstvu smo predlagali, naj predlog umakne, ga ob sodelovanju strokovne in zainteresirane javnosti temeljito dopolni ter šele nato ponovno predloži v primerno dolgo javno razpravo. Prav zgodnje soočenje koncepta z znanjem in izkušnjami tistih, ki ureditev poznajo in bodo z njo živeli, bi lahko preprečilo vrsto protislovij, nejasnosti in nepojasnjenih izbir, ki jih vsebuje predlog. Javna razprava po našem mnenju namreč ne bi smela biti faza, v kateri zainteresirana javnost namesto predlagatelja šele dokončuje osnovni koncept zakona.

Asociacija pri tem ne zagovarja nespremenljivosti sedanjega modela, temveč priporoča, naj bo nova ureditev najmanj tako koherentna, odprta in odporna proti političnemu vplivu kot veljavna.

Preberite več

Kdo naj presoja delo v kulturi? Odzvali smo se na predlog Pravilnika o strokovnih komisijah

Društvo Asociacija je Ministrstvu za kulturo poslalo odziv na predlog novega Pravilnika o strokovnih komisijah ter pripravilo dva konkretna normativna modela njegove dopolnitve. Prednostni model ohranja presojo statusnih pravic pri področnih komisijah, alternativni pa za primer ohranitve horizontalne statusne komisije določa obvezno vključitev področne stroke. Oba modela obenem krepita pluralnost, samostojnost in sledljivost dela komisij.

Pravilnik ureja število in področja stalnih strokovnih komisij, postopek njihovega imenovanja, naloge, način dela, preprečevanje nasprotja interesov, dokumentiranje odločanja in plačilo članov. Gre zato za izvedbeni predpis, ki pomembno vpliva na strokovno presojo javnih kulturnih programov in projektov, programov javnih zavodov, statusnih pravic ter drugih zadev s področja javnega interesa za kulturo.

Preberite več

Konferenca NE ŽIVIMO SAMO OD KRUHA: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?

Društvo Asociacija v sodelovanju s partnerji doma in v tujini organizira mednarodno konferenco o povezovanju kulture, zdravja in socialnega predpisovanja z naslovom NE ŽIVIMO SAMO OD KRUHA: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Konferenca bo 8. oktobra 2026 v Kinu Šiška v Ljubljani združila strokovnjake s področij kulture, umetnosti, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik.

Konferenca bo odprla vprašanje, kakšno vlogo lahko ima umetnost v sistemih podpore zdravju in dobremu počutju ter kako naj se področje kulture in zdravja razvija na sistemski ravni. Raziskave vse bolj potrjujejo pozitivne učinke sodelovanja v kulturnih in umetniških dejavnostih na zdravje, duševno zdravje, dobro počutje, socialno povezanost in vključevanje. Hkrati se v Evropi razvijajo novi modeli povezovanja kulture z zdravstvenimi in socialnimi sistemi, med njimi tudi socialno predpisovanje ter predvsem model “Umetnost na recept”.

Registriraj se

Prijave na konferenco so odprte.

Preberite več

Asociacija na srečanju s PS Svoboda

Predstavniki Društva Asociacija so se v četrtek, 27. avgusta 2026, v prostorih Državnega zbora RS srečali s člani Poslanske skupine Svoboda. Srečanja so se v imenu Asociacije udeležili predsednik Uroš Veber, član uredniškega odbora Nik Drozg in strokovni sodelavec Tadej Pavković, v imenu Poslanske skupine Svoboda pa poslanci Andrej Klemenc, Tamara Vonta in Sara Žibrat.

Preberite več

Asociacija: Infrastruktura ni birokracija, alternative pa potrebujejo presojo učinkov

V društvu Asociacija smo se odzvali na napoved Ministrstva za kulturo o predlogu izstopa Republike Slovenije iz soustanoviteljstva Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Ministrstvo za kulturo je namreč 11. avgusta 2026 napovedalo, da bo Vladi Republike Slovenije predlagalo izstop iz soustanoviteljstva Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Ob tem je kot eno od možnosti za izvajanje dela nalog zavoda izpostavilo tudi obstoječe institucije, predvsem Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD).

Ker so svoje pomisleke na odločitev ministrstva v okviru razprave v medijskem prostoru že podali predstavniki plesne stroke, v zavod vključeni kulturni delavci ter predstavniki soustanoviteljev, smo se v društvu odzvali predvsem na predstavljeno argumentacijo ministrstva ter opozorili tudi na širše vprašanje načina sprejemanja odločitev aktualnega vodstva ministrstva, ki spreminjajo že vzpostavljeno kulturno infrastrukturo.

[Preberite celoten odziv Asociacije]

Preberite več

Analiziramo: Koalicijska pogodba za mandat 2026 – 2030

Koalicijska pogodba za mandatno obdobje 2026–2030 predstavlja temeljne usmeritve aktualne vlade na različnih področjih javnega delovanja, med katerimi imata pomembno mesto tudi kultura in umetnost. Področje kulture ni pomembno zgolj zaradi ohranjanja kulturne dediščine in razvoja umetniškega ustvarjanja, temveč ima širši družbeni pomen, saj vpliva na identiteto, ustvarjalnost, izobraževanje in vsesplošno povezanost družbe.

V nadaljevanju je predstavljena analiza koalicijske pogodbe z vidika predvidenih učinkov na področje kulture, možnega vpliva na kulturno-umetniški sektor ter širših družbenih posledic. Posebna pozornost je namenjena vprašanjem financiranja kulture, položaju nevladnih organizacij, statusu samostojnih delavcev v kulturi, medijski in avtorskopravni zakonodaji ter prihodnjemu razvoju kulturnih politik. Namen analize je oceniti, katere zaveze predstavljajo priložnosti za izboljšanje položaja sektorja, pri katerih se pojavljajo morebitna tveganja in katere bi za sektor pomenile nazadovanje glede na obstoječe stanje. Analiza pri tem izhaja iz razumevanja kulture kot povezanega ekosistema, v katerem imajo javni zavodi, nevladne organizacije, samostojni delavci v kulturi, ljubiteljska kultura, občinstva in drugi deležniki različne, vendar medsebojno povezane vloge.

POVEZAVA DO KOALICIJSKE POGODBE

Preberite več

Asociacija poizveduje: intervjuji z deležniki – Mestna občina Kranj

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki kulturno-umetniške scene ter jih objavimo v obliki preglednih člankov. Ob njih pripravljamo tudi krajše analize stanja kulturno-umetniške produkcije v posameznih občinah. Pred vami je tretji od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Kranj (MOK). V okviru priprave prispevka smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot tudi s predstavniki nevladnega sektorja in samostojnimi delavci v kulturi.

Svoje poglede so predstavili plesalec Mitja Obed, Darči Kruševac iz društva SubArt, predsednica Kulturnega društva Qulenium Saša Lončar, vizualna umetnica in samozaposlena v kulturi Maruša Štibelj, Martina Marenčič, umetniška vodja festivala MFLU, ki je odgovarjala v imenu Likovnega društva Kranj, ter Sandro Sebeglia kot predstavnico Mestne občine Kranj.

Sogovorniki ugotavljajo, da Kranj odlikuje raznolika kulturna ponudba, katere razvoj pa je hkrati omejen zaradi izrazite, a lahko tudi razumljive usmerjenosti podpore v javne zavode, medtem ko je položaj neodvisnih ustvarjalcev in samostojnih delavcev v kulturi slabše prepoznan. Kot v številnih drugih občinah tudi v Kranju ostajajo odprta vprašanja stabilnega financiranja, dostopne kulturne infrastrukture, ustreznih pogojev za delo ter razumevanja razlik med profesionalno in ljubiteljsko kulturo pri oblikovanju občinskih kulturnih politik.

Preberite več