Društvo Asociacija vabi na izobraževalni posvet Rabota po meri robota: vplivi umetne inteligence na kulturno-umetniško delo, ki bo v sredo, 11. novembra 2026, od 11.00 do 15.00 potekal v sejni sobi v 6. nadstropju Doma Sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani.
Umetna inteligenca je v kratkem času postala orodje, s katerim se srečujejo skoraj vsi kulturni poklici, od prevajalstva in založništva do filma in sodobne umetnosti. Spreminja načine dela, delovne pogoje in razmerja med ustvarjalci, naročniki in tehnološkimi podjetji, odpira pa tudi nova vprašanja avtorstva in avtorskih pravic. Posvet bo povezal strokovnjake s področij umetne inteligence, filozofije, prava in kulture ter odprl vprašanje, kako te spremembe usmerjati v korist kulture in njenih ustvarjalcev.
Zaradi osebnih okoliščin predavatelja je prejšnji termin izobraževanja odpadel, v sodelovanju z DobraVaga zato razpisujemo nov termin.
Ustvarjalke in ustvarjalci morate svoje kreativno udejstvovanje urediti tudi pravno-formalno. Za to je treba opraviti številne administrativne postopke, ki jim sledijo računovodske obveznosti. Izrednega pomena je, da to znanje osvojite čim prej. Zato Društvo Asociacija in DobraVaga združujeta moči in vabita na delavnico o računvodstvu in davkih za kulturne ustvarjalke in ustvarjalce.
Med 15. in 16. oktobrom 2026 je v Rigi potekala mednarodna konferenca Learning to Care: Education and Training in Culture and Health, posvečena izobraževanju, strokovnemu usposabljanju in medsektorskemu sodelovanju na področju kulture in zdravja. Konference in spremljajočega partnerskega srečanja evropskega projekta CARE – Culture for Mental Health se je udeležila strokovna vodja Društva Asociacija Polona Torkar.
Konferenca, ki je potekala na Univerzi Rīga Stradiņš, je povezala umetnike, kulturne delavce, strokovnjake s področja zdravstva, socialnega varstva in izobraževanja ter predstavnike institucij in oblikovalce politik. V ospredju so bila vprašanja razvoja kompetenc za medsektorsko sodelovanje, vključevanja umetnosti v zdravstveno in socialno okolje ter oblikovanja ustreznih izobraževalnih in podpornih mehanizmov.
Kako povezovanje kulture in zdravja razvijati v Sloveniji? Na mednarodni konferenci Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?, ki jo je Asociacija 8. oktobra 2026 gostila v Kinu Šiška, sta konkretne možnosti in odprta vprašanja tega sodelovanja osvetlili tudi dve slovenski praksi: Prisluhni gibu in Objem glasu.
Po evropskem pregledu ter izkušnjah iz Latvije in Italije se je pozornost usmerila v domače okolje. Predstavitvi sta pokazali, kako lahko delo z gibom in glasom podpira ljudi s kronično bolečino ter prostovoljce v paliativni oskrbi. Odprli sta tudi vprašanja strokovnega sodelovanja, spremljanja učinkov in pogojev za dolgoročnejši razvoj programov.
Kako umetnost na recept razviti iz posameznih projektov v trajnejšo obliko sodelovanja kulture, zdravstva in socialnega varstva? Na mednarodni konferenci Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?, ki jo je Asociacija 8. oktobra 2026 pripravila v Kinu Šiška, sta različni poti tega razvoja predstavili Inga Surgunte iz Latvije in Simona Staffieri iz Italije.
Sklop »Umetnost na recept: od posameznih praks do sistema« je potekal v okviru projekta CARE – Lab 3: Culture on Prescription. Predstavitvi sta osvetlili organizacijo napotovanja, sodelovanje med strokovnjaki in kulturnimi izvajalci ter vprašanje, kako zagotoviti financiranje in ustrezne pogoje za delo.
Kaj o vplivu umetnosti na zdravje kažejo raziskave in kako ta spoznanja vključiti v javne politike? Uvodni sklop mednarodne konference Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost? je povezal evropski pregled področja s konkretnimi ugotovitvami o učinkih umetniških dejavnosti ter pogojih za njihovo odgovorno izvajanje.
Konferenco je Asociacija gostila 8. oktobra 2026 v Komuni Kina Šiška. Odprla sta jo predsednik društva Uroš Veber in Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana. Dogodek je moderirala Zala Orel, potekal pa je v slovenščini in angleščini s simultanim tolmačenjem. Uvodni sklop je potekal v okviru Culture & Health Platform. Edith Wolf Perez je predstavila evropska priporočila za povezovanje kulture in zdravja, prof. Vicky Karkou pa raziskovalne ugotovitve, njihove omejitve in vprašanje usposobljenosti izvajalcev.
Kako lahko umetnost podpre zdravje in dobro počutje ter kaj potrebujemo za trajnejše sodelovanje kulture, zdravstva in socialnega varstva? Mednarodna konferenca Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost? je povezala evropska priporočila, raziskovalne ugotovitve in praktične izkušnje iz Latvije, Italije ter Slovenije.
Asociacija je konferenco gostila 8. oktobra 2026 v Komuni Kina Šiška. Trije vsebinski sklopi so osvetlili možnosti povezovanja kulture in zdravja ter vprašanja njegovega razvoja: kdo programe izvaja, kako vanje vključujemo udeležence, kako spremljamo njihove izkušnje in kako zagotovimo nadaljevanje po zaključku posameznega projekta.
Člani in članice nam sporočate, da vam iz Ministrstva za kulturo sporočajo, da roka za oddajo vlog za karierno dinamiko ni, ker se odločbe trenutno ne izdajajo. To NE DRŽI.
Prvič: sedanje vodstvo ministrstva je sicer napovedalo spremembe krovnega zakona na področju kulture, vendar te spremembe še niso bile sprejete. Razredi karierne dinamike so torej še vedno urejeni z zakonom, zato se ministrstvo ne more samovoljno odločiti, da odločb ne bo izdajalo. Nasprotno: zakon ministrstvo zavezuje, da o uvrstitvi v razred karierne dinamike odloči z odločbo. Če ministrstvo o vlogah ne odloča v predpisanih rokih, lahko nastopi molk organa, zoper katerega imajo vlagatelji ob izpolnjenih procesnih pogojih na voljo pravna sredstva, vključno z upravnim sporom.
Drugič: ne drži, da roka za oddajo vlog ni. 50. člen prehodnih in končnih določb ZUJIK-I namreč jasno določa, da bo vsak samostojni delavec v kulturi, ki je bil ob uveljavitvi ZUJIK-I že vpisan v razvid in v enem letu od uveljavitve zakona ne odda vloge, po uradni dolžnosti uvrščen v razred karierne dinamike »samostojni delavec v kulturi III«. Če vloge ne oddate pravočasno, boste torej uvrščeni v najnižji razred z najnižjimi plačanimi prispevki. Vlogo seveda lahko oddate tudi po 22. oktobru 2026, torej po presečnem datumu. Vendar boste v tem primeru od tega datuma do izdaje odločbe uvrščeni v najnižji razred karierne dinamike, kar vam bo v škodo, saj lahko poznejša vložitev vloge povzroči zamik uvrstitve v ustrezni višji razred karierne dinamike in s tem tveganje finančnega prikrajšanja, predvsem če pogoje za višji razred že izpolnjujete.
Več kot 200 evropskih kulturnih organizacij je v odprtem pismu, ki ga je 6. oktobra objavila evropska zagovorniška mreža Culture Action Europe (CAE), pozvalo države članice Evropske unije k zavrnitvi predlaganega zmanjšanja sredstev programa Ustvarjalna Evropa za leto 2027. Med 223 podpisniki pisma je tudi Društvo Asociacija, skupaj z najmanj 40 slovenskimi kulturnimi organizacijami. K podpisu smo v društvu povabili tudi svoje članstvo. Evropski poziv dopolnjujejo naša nedavna prizadevanja, da bi Slovenija v evropskih proračunskih pogajanjih podprla ustrezno financiranje kulture tako v prihodnjem letu kot v novem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034.
Svet Evropske unije je v svojem stališču do predloga proračuna EU za leto 2027 predlagal zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti programa Ustvarjalna Evropa za 31,6 milijona evrov glede na predlog Evropske komisije. Od tega bi bilo 7,8 milijona evrov manj namenjenih sklopu Kultura, 23,2 milijona sklopu MEDIA in 0,6 milijona medsektorskemu sklopu. Svet EU je predlagal tudi zmanjšanje sredstev za plačila za 10,53 milijona evrov.
Odbor Državnega zbora za kulturo je 6. oktobra obravnaval predlog zakona o finančni podpori mladim za dostop do kulturnih dobrin (ZFPMKD), ki je predvideval uvedbo kulturnega bona v vrednosti 200 evrov. Predlog je bil zavrnjen, Ministrstvo za kulturo pa je napovedalo pripravo nove, sistemske ureditve. V Društvu Asociacija uvedbo kulturnega bona podpiramo, vendar opozarjamo, da bo njegov učinek odvisen od tega, katere kulturne vsebine bodo mladim dostopne, kdo jih bo lahko ponujal in kako bo država spremljala doseganje ciljev ukrepa. Odboru smo zato posredovali izhodišča za sistemsko ureditev s primerjavo evropskih praks in konkretne predloge amandmajev k ZFPMKD.
Kulturni bon je po mnenju društva namreč lahko koristen instrument za spodbujanje kulturne participacije mladih in razvoj občinstev, vendar finančna podpora sama po sebi še ne zagotavlja večje raznolikosti kulturnih izkušenj. Če v posameznem okolju ustrezne ponudbe ni, če so kulturna prizorišča slabo dostopna ali mladi zanje ne vedo, dodatnih 200 evrov teh ovir ne bo odpravilo. Bon je zato nujno razvijati skupaj z ukrepi za regionalno povezovanje, dostopnost in kroženje kulture, mobilnost in kulturno-umetnostno vzgojo, ne pa namesto njih.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
