Asociacija – Stran 3

Prisluhnite: Kako je z minimalnim plačilom za delavce v kulturi?

V okviru izobraževalnih aktivnosti Asociacije ter v sodelovanju z galerijo DobraVaga smo izvedli izobraževanje in pogovor, ki smo ga posvetili ureditvi o minimalnem plačilu za samostojne delavce v kulturi, ki je bila letos uvedena z novelo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter podrobneje določena z uredbo in odredbo o minimalni urni postavki. Razprava, ki jo je moderiral Benjamin Jeram in v kateri so sodelovali Tjaša Pureber, direktorica Direktorata za razvoj kulturnih politik Ministrstva za kulturo, Miha Blažič Ntoko, predstavnik sindikata Zasuk-Glosa ter Tibor Mihelič Syed, direktor CUK Kina Šiška, se je osredotočila na razumevanje in izvajanje ureditve v praksi z vidika samostojnih delavcev, javnih zavodov in ministrstva.

Izhodišče pogovora so bili tudi prvi izsledki ankete Društva Asociacija, ki kažejo raznoliko in pogosto neenotno sliko: pri nekaterih uredba ne povzroča večjih težav, drugi poročajo o nejasnostih, različnih interpretacijah in občutkih povečane negotovosti ali zmanjševanja sodelovanj. Poskusili smo tako vnesti več jasnine glede tega, kaj ureditev prinaša, kje se v praksi zatika ter kakšna pojasnila in podporo potrebujejo deležniki, da bi se lahko izvajala pregledno, pošteno in brez nepotrebnih
konfliktov.

Preberite več

Razpisne priložnosti (december 2025)

Za vas vsak mesec izberemo nekaj razpisnih priložnosti s področja kulture za samozaposlene v kulturi ter druge delavce in delavke na tem področju.

Na spodnjem seznamu si lahko ogledate nekaj domačih in tujih priložnosti za razvoj na posamičnih področjih kulture.

Preberite več

Na presečišču dolgotrajne oskrbe in kulture: Denis Sahernik

Dolgotrajna oskrba je eden največjih projektov trenutne vlade, ki ga v javnosti še vedno spremlja kopica nejasnosti. Na površju je jasno edino, da državljani plačujemo nov prispevek za storitev, ki naj bi nam nekoč zagotovila dostojno starost; slednji pa je nenazadnje neprijetno presenetil marsikaterega samostojnega delavca v kulturi, med katerimi so številni na robu revščine.

O osnovnih pojmih dolgotrajne oskrbe, kaj ta prinaša ter o nekaterih njenih konkretnih konsekvencah za kulturnike smo izvedli intervju z Denisom Sahernikom, sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki bdi nad izvajanjem novega zakona.

Za začetek opredelimo pojem dolgotrajne oskrbe; zakaj jo potrebujemo in zakaj je nismo imeli do zdaj? Oziroma: kaj smo do novega zakona razumeli pod dolgotrajno oskrbo? Gre le za ‘prepakiranje’, se pravi preimenovanje storitev iz Zakona o socialnem varstvu? Kaj zares novega je v dolgotrajni oskrbi, kako so se storitve financirale prej?

Preberite več

Kultura in upokojevanje: pogovor s Tanjo Petrič

O statusu kulturnih delavk in delavcev, upokojevanju in razmerah v kulturno umetniškem sektorju smo se pogovarjali s Tanjo Petrič, literarno kritičarko, prevajalko, urednico in predsednico Društva slovenskih književnih prevajalcev.

Pokojninska reforma je sprejeta, vlada je zadovoljna in ponosna. Kaj pomeni za kulturnike, posebej za samozaposlene v kulturi, smo lahko zadovoljni in ponosni tudi mi?

Naredil se je pomemben premik na mnogih mestih; za samostojne delavce v kulturi (tako nas zakon po novem imenuje) so se preoblikovali predvsem pomembni členi glede bolniškega staleža in nadomestila v času bolniške odsotnosti, drsnega cenzusa in karierne dinamike. Uredba o minimalnih plačilih za samozaposlene v kulturi pa vpeljuje primerljiv sistem s plačnimi razredi v javnem sektorju. Vendar pa je bil zakon popravljen v okviru meje, ki je bila zakonu postavljena že vnaprej – tj. da se spreminja samo tretjinsko in ne v celoti, in da ostane brez velikih finančnih posledic oz. znotraj okvirjev, kot jih je postavilo Ministrstvo za finance. Zato v finančnem smislu ni ambiciozen in so nekateri popravki »kozmetični«, vpeljujejo pa sistemske spremembe, na katerih bo treba graditi v prihodnje in zakon še »piliti«. Vsekakor menim, da je šlo za obsežno spremembo v pozitivni smeri, ki se je dotaknila nevralgičnih točk samostojnih delavcev v kulturi, ker so se razmere zanje v zadnjih letih močno poslabšale, tudi zaradi covida, vse večje draginje, desetletja dolgega neusklajevanja honorarjev z rastjo plač itd.

Ravno v teh letih se množično upokojuje močna generacija samozaposlenih književnih prevajalcev, ki pa žal dolga leta ni imela urejenega statusa, s čimer nima dovolj delovne dobe, za upokojitev pa dosega seveda starostni kriterij. To pomeni, da je izračun njihovih pokojnin porazen, ob čemer gre za vrhunske književne prevajalce z najvišjimi stanovskimi in mednarodnimi nagradami, torej za ljudi z izjemnimi dosežki na področju kulture.

Preberite več

DobraVaga x Asociacija: Kako je z izvajanjem Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi

Društvo Asociacija in DobraVaga ponovno združujeta moči in vas vabita na izobraževanje in pogovor o izvajanju Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Na podlagi Zakona o dopolnitvi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-H) je bila 17. junija letos sprejeta Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Ta je določila višino urnih postavk ter primerljivost poklicev danes samostojnih delavcev ter drugih prekarnih delavcev v kulturi pri delu za javne zavode na področju kulture.

15. 12. 2025 ob 15:00 v galeriji DobraVaga

Uredba v današnji celoti velja od 26. avgusta 2025 do 31. decembra 2025, ko naj bi Ministrstvo za kulturo izdalo novo, posodobljeno odredbo. V prvem delu srečanja, ki ga bo moderiral Benjamin Jeram, vam bomo s predstavniki sindikata ZASUK in odločevalci pojasnili, kaj je njen namen, kaj ureja ter kako se jo ustrezno interpretira in uporablja, v drugem pa skozi pogovor preiskali, kje in zakaj nastajajo največje težave, kako se zakonske spremembe odražajo v vsakdanjem delu kulturnih delavk in delavcev vseh nivojev in stebrov, ter kakšno podporo in usmeritve potrebujejo tako samozaposleni kot javni zavodi, da bi se zakonske spremembe uspešno uveljavile.

Preberite več

SERVIS: Uvedba drsnega cenzusa

Od 22. oktobra 2025 je v uporabi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je poleg številnih novosti prinesel tudi uvedbo tako imenovanega drsnega cenzusa. Po novem sistemu bo samostojnemu delavcu v kulturi omogočeno uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost tudi ob preseganju dohodkovnega cenzusa za največ 30 odstotkov. V nadaljevanju pojasnjujemo vse ključne spremembe, povezane z dohodkovnim cenzusom za samostojne delavce in delavke v kulturi.

Preberite več

Neodvisni prostori za kulturo – dediščina, iluzija, zahteva, praksa, horizont

Sklepni dogodek projekta O.PEN / predstavitev raziskave in pogovor

Društvo Asociacija v sodelovanju z SCCA vabi dogodek, na katerem bomo ob koncu leta, pred državnozborskimi in lokalnimi volitvami ter ob zaključku projekta OPE.N razpravljali o preteklosti, stanju ter prihodnosti neodvisnih prostorov v Sloveniji in širši regiji.

12. 12. 2025 ob 13.00 v projektni sobi SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

V prvem delu bo doc. dr. Karolina Babič predstavila izsledke mednarodne raziskave o stanju neodvisnih prostorov v treh balkanskih državah, ki je nastala v okviru projekta OPE.N. Raziskava ponuja celovit vpogled v razmere, s katerimi se soočajo organizacije in kolektivi, ki delujejo izven institucionalnih modelov – od prostorskih politik, možnosti dolgoročnega najema, postopkov sklepanja pogodb, do sistemskih ovir, pomanjkljive infrastrukture in različnih lokalnih rešitev.

V drugem delu bomo s predstavniki domače neodvisne scene, akterji iz regijskih iniciativ za prostore ter odločevalci odprli pogovor o stanju pri nas, se navdihnili s primeri dobrih in poiskušali odgovoriti na vprašanja, kot so:
– kako uspešno smo po letu 2020 objavljeni Analizi prostorov poklicnih nevladnih organizacij v kulturi, ki jo je pripravila Asociacija, naslovili v njej identificirane potrebe,
– kako lahko politično in institucionalno zagotovimo, da so neodvisni kulturni prostori prepoznani kot del javne kulturne infrastrukture z minimalnimi standardi za pravno, infrastrukturno in finančno varnost,
– kje nastajajo praznine v podpornih politikah,
– katere dobre prakse že obstajajo in kam bi se lahko razvile,
– kateri ukrepi in strategije so potrebni, da rešitve mislimo, da začasne rešitve in dobre prakse postanejo del trajnih, sistemskih politik za neodvisne kulturne prostore.

Preberite več

“Vsakršna izpostavljenost zvoku, nad 100 dB, za več kot 5 minut lahko trajno poškoduje sluh.” – Intervju z Boštjanom Simonom iz zavoda Tinitus

Prevečkrat zanemarjena nevarnost za zdravje v sodobnem načinu življenja je gotovo zdravje sluha. Promet, gradbeni projekti, delo v tovarnah in tako dalje močno vplivajo na slabšanje sluha, zvočna jakost na številnih prireditvah od veselic do športnih dogodkov pa stanje še slabša. Poleg gradbenih in industrijskih delavcev so pod posebnim pritiskom tudi kulturni delavci, tonski tehniki, glasbeniki in organizatorji dogodkov, nenazadnje tudi obiskovalci koncertov in prireditev.

Med najpogostejšimi boleznimi zaradi zvočne obremenitve sluha je tinitus, ki ponavadi prizadene najaktivnejši del populacije med 30. in 45. letom starosti. O stanju slušnega zdravja, regulacijah zvočne jakosti in možnih ukrepih na prireditvah in koncertih, ki bi ga lahko izboljšali, smo govorili z Boštjanom Simonom, glasbenikom in direktorjem Zavoda Tinitus.

Preberite več

Asociacija v Zagrebu o viziji skupne kulturne prihodnosti na Balkanu in v Evropi

Uroš Veber in Polona Torkar sta se med 24. in 27. novembrom mudila v Zagrebu, kjer sta se v imenu društva udeležila najprvo foruma in nato še skupščine Kooperative, regionalne platforme za kulturo. Asociacija je ena od ustanovnih članskih organizacij regionalne mreže za kulturo na Zahodnem Balkanu, strokovna vodja društva pa trenutna članica upravnega odbora mreže.

foto: Luka Knežević-Strika @ Kooperativa Forum 2.0

Kooperativin Forum 2.0 – Next Gen: Rethinking Shared Cultural Futures, ki je potekal 24. in 25. novembra 2025, je v Zagrebu združil poglede širokega spektra regionalnih in evropskih akterjev iz neodvisne kulture, kulturnih mrež, odločevalcev in novih samoorganiziranih gibanj. Prvi dan je bil namenjen premišljevanju odzivov kulturnega sektorja na prepletene in kompleksne krize, ki so del zahodnobalkanskega in evropskega prostora, med njimi porastu in utrditvi avtoritarnih politik, ekonomski negotovosti, erozijam institucij. Predstavniki mrež, kot so On the Move, FACE, Culture Action Europe, ENCC, Flanders Arts Institute, Cluj Cultural Centre, SOTA, De Koer ter številni vidni akterji iz držav nekdanje Jugoslavije so sopostavili svoja videnja o pristopih k mobilnosti, internacionalizaciji ustvarjalnega dela, dostopu do kulture, ter premišljevali manke sedanjih ter potrebe po vzpostavitvi bolj solidarnostnih kulturnih modelov upravljanja, financiranja, tudi vloge umetnosti in kulture v aktualnem političnem kontekstu.

Preberite več

Razpis za programske vsebine medijev: neprofitni mediji brez izdatneje osmišljene podpore

V Asociaciji smo se odzvali na Redni letni javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2026 (JPR-MV-2026). Objavo rednega letnega razpisa smo pri tem vzeli za priložnost, da bi preiskali, kako in ali se spremembe medijske zakonodaje izrazijo v okrepljenem položaju neprofitnih medijev. Ti so mdr. namreč ključni za zagotavljanje domačega medijskega pluralizma, dvig medijske pismenosti, predstavljajo kalilnice novinarskega kadra, platforme za refleksijo domače ustvarjalnosti ter zagotavljajo, da se v javnih razprava slišijo tudi pogosto premalo reprezentirani glasovi skupnosti.

V odzivu smo se tako osredotočili na višino sredstev, namenjenih programskim vsebinam medijev, njihovo porazdelitev ter predvsem na vprašanje, ali razpis v zadostni meri razume in spodbuja razvoj neprofitne medijske produkcije.

Celotno besedilo odziva

Preberite več