
Kaj o vplivu umetnosti na zdravje kažejo raziskave in kako ta spoznanja vključiti v javne politike? Uvodni sklop mednarodne konference Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost? je povezal evropski pregled področja s konkretnimi ugotovitvami o učinkih umetniških dejavnosti ter pogojih za njihovo odgovorno izvajanje.
Konferenco je Asociacija gostila 8. oktobra 2026 v Komuni Kina Šiška. Odprla sta jo predsednik društva Uroš Veber in Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana. Dogodek je moderirala Zala Orel, potekal pa je v slovenščini in angleščini s simultanim tolmačenjem. Uvodni sklop je potekal v okviru Culture & Health Platform. Edith Wolf Perez je predstavila evropska priporočila za povezovanje kulture in zdravja, prof. Vicky Karkou pa raziskovalne ugotovitve, njihove omejitve in vprašanje usposobljenosti izvajalcev.
Od dokazov k sistemskim spremembam
Edith Wolf Perez, soustanoviteljica pobude ARTS for HEALTH AUSTRIA in nekdanja sopredsedujoča strokovni skupini EU za kulturo in zdravje v okviru odprte metode koordinacije, je predstavila poročilo Culture and Health: Time to Act. Njegova priporočila povezujejo znanstvene dokaze, razvoj javnih politik in izkušnje obstoječih praks. V ospredje je postavila kulturno udejstvovanje kot del skrbi za zdravje in dobro počutje. Branje, ples, glasba in druge umetniške dejavnosti lahko prispevajo k preprečevanju težav, socialni povezanosti in kakovosti življenja. Pri razvoju področja je zato pomembno upoštevati tako vsakdanje kulturno sodelovanje kot programe, namenjene posameznim skupinam in potrebam.
Kot primer je predstavila Dance Well, plesno prakso, ki povezuje ljudi s Parkinsonovo boleznijo, njihove bližnje in širšo skupnost. Srečanja potekajo tudi v muzejih in drugih kulturnih prostorih, udeležencem pa omogočajo umetniško izražanje in sodelovanje. Primer je pokazal tudi, kako je mogoče obstoječo prakso z usposabljanjem izvajalcev in mednarodnim sodelovanjem prenesti v druga okolja. Po besedah Wolf Perez je ena ključnih ovir razdrobljeno upravljanje. Kultura in zdravstvo pogosto delujeta ločeno, brez dogovorjenih struktur za sodelovanje. Evropska priporočila zato ob razvoju programov poudarjajo skupne strateške usmeritve, usposabljanje, raziskovanje in zagovorništvo.
Pozornost je namenila tudi koristim za kulturni sektor: novim možnostim zaposlovanja, razvoju umetniških praks in doseganju novih občinstev. Povezovanje mora podpreti tudi kulturne organizacije in ustvarjalce, ki programe razvijajo in izvajajo. Projekta CARE in Culture & Health Platform je izpostavila kot primera prenosa teh usmeritev v prakso.
Kaj nam povedo dokazi
Prof. Vicky (Vassiliki) Karkou, profesorica umetnosti in dobrega počutja na Univerzi Edge Hill ter direktorica tamkajšnjega raziskovalnega centra za umetnost in dobro počutje, je predstavila raziskave o učinkih umetniških intervencij. Osrednje vprašanje njenega prispevka je bilo, katere ugotovitve lahko podpremo z dovolj kakovostnimi dokazi in kje ostajajo odprta vprašanja. Pojasnila je razliko med pregledi, ki popisujejo široko področje raziskav, ter sistematičnimi pregledi in metaanalizami, ki omogočajo natančnejšo presojo učinkov. Osebne izkušnje in kvalitativne raziskave pomagajo razumeti vrednost umetniškega sodelovanja, za vključevanje v zdravstvene sisteme pa je pomembna tudi metodološko stroga presoja.
Predstavljene raziskave podpirajo koristi umetniških intervencij pri nekaterih težavah z duševnim zdravjem, zlasti pri zmanjševanju tesnobe in depresivnih simptomov ter izboljševanju razpoloženja. Pozitivne učinke so ugotavljali tudi pri podpori ljudem v onkološki obravnavi ter pri nekaterih nevroloških in srčno-žilnih stanjih. Pomemben del obravnavanih dokazov izhaja iz glasbenih in plesnih dejavnosti. Posebej je predstavila ugotovitve za otroke in mlade. Te kažejo možnosti za izboljšanje počutja in kakovosti življenja, pri delu raziskav pa so učinke spremljali tudi po zaključku dejavnosti. Obenem je opozorila, da za presojo njihove dolgoročne obstojnosti potrebujemo nadaljnje raziskave. Tudi moč dokazov se med področji razlikuje: manj raziskano področje zahteva dodatno preverjanje, zato ugotovitev ni mogoče enako posplošiti na vsa zdravstvena stanja.

Kdo izvaja programe in s kakšnim znanjem?
Karkou je poudarila, da je poleg vprašanja, kaj deluje in za koga, treba odgovoriti tudi na vprašanje, kdo lahko posamezne programe ustrezno izvaja. Razlikovala je med dejavnostmi za splošno prebivalstvo, ciljno usmerjenimi programi za ljudi z določenimi potrebami ter specialističnimi terapevtskimi obravnavami. Z večjo zahtevnostjo potreb se spreminjajo tudi zahteve glede strokovnega znanja, usposobljenosti in podpore izvajalcem. To je ponazorila s programom Arts for the Blues, ustvarjalno skupinsko psihološko intervencijo, ki jo z različnimi načini izvedbe uporabljajo v šolah in specialističnih službah za duševno zdravje.
Obe predavanji sta tako odprli konkretna vprašanja za nadaljnji razvoj področja: kako povezati resorje, zagotoviti pogoje za kakovostno delo ter oblikovati programe, ki ustrezajo potrebam udeležencev. Raziskovalna spoznanja in evropska priporočila dajejo podlago za ta korak, njihovo uresničevanje pa potrebuje sodelovanje kulturnih izvajalcev, zdravstvenih in socialnih služb, raziskovalcev ter odločevalcev.
Predavanji Edith Wolf Perez in prof. Vicky Karkou si lahko ogledate na spodnjem posnetku. Predavanji sta potekali v angleščini, z uvodnima predstavitvama Zale Orel v slovenščini.
Konferenca Ne živimo samo od kruha je skupni okvir dogodka. Sklopa »Kultura in zdravje v Evropi: od dokazov do sistemskih sprememb« in »Od praks do sistema: kultura in zdravje v Sloveniji« sta potekala v okviru Culture & Health Platform, sklop »Umetnost na recept: od posameznih praks do sistema« pa v okviru projekta CARE – Lab 3: Culture on Prescription. Projekt CARE in platformo Culture and Health sofinancira Evropska unija, aktivnosti projekta Kultura za duševno zdravje Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo RS v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024, aktivnosti vsebinske mreže Asociacija, ki vključujejo tudi medsektorsko povezovanje z zdravjem, pa Ministrstvo za kulturo in Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana.

