V Društvu Asociacija smo v zadnjih dneh septembra in prvih v oktobru nadaljevali aktivnosti za ohranitev razvojnih funkcij Sklada za razvoj nevladnih organizacij. Po skupnem pozivu Vladi in Državnemu zboru smo stališča kulturnega sektorja predstavili na tiskovni konferenci nevladnih organizacij pred Državnim zborom in na Komisiji DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Po sprejemu zakona smo se obrnili še na pristojne komisije Državnega sveta ter na Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije.
Na tiskovni konferenci več kot 30 nevladnih organizacij pred Državnim zborom 28. septembra je v imenu Asociacije nastopil predsednik društva Uroš Veber. Poudaril je, da obstoj Sklada za razvoj NVO za Asociacijo in kulturo ni postransko vprašanje. Ko govorimo o Skladu, ne govorimo o abstraktnem »skladu za nevladnike«, temveč o kulturi, pomoči ljudem v stiski, mladih, človekovih pravicah in skupnostih, v katerih živimo.
Sklad za NVO je eden ključnih razvojnih mehanizmov kulture
Kultura je med največjimi prejemniki teh sredstev. Doslej je 113 kulturnih nevladnih organizacij iz Sklada prejelo 14,1 milijona evrov, razvojni razpisi pa so v kulturi podprli 87 delovnih mest. S tem so krepili profesionalizacijo in razvoj nevladne kulture ter njeno dostopnost po vsej državi. Kot je poudaril Veber, zato ne govorimo o obrobnem viru financiranja, temveč o enem ključnih razvojnih mehanizmov kulture v Sloveniji. Posebej je izpostavil nacionalno sofinanciranje evropskih projektov. Sklad je za ta namen nevladnim organizacijam zagotovil 16,1 milijona evrov, podprti projekti pa so pridobili 79 milijonov evrov evropskih sredstev. Vsak evro nacionalnega sofinanciranja je tako omogočil pridobitev približno petih evrov evropskih sredstev.
Za temi številkami so konkretne kulturne vsebine: filmi, predstave, razstave, festivali in drugi projekti. Slovenske organizacije vstopajo v evropska partnerstva, izmenjujejo znanje in krepijo mednarodno prisotnost slovenske kulture. Veber je opozoril, da nacionalno sofinanciranje evropskih projektov ni slovenska posebnost, temveč običajen vzvod, brez katerega organizacije bistveno težje konkurirajo za sredstva centraliziranih evropskih programov. Morebitna izguba razvojnih funkcij Sklada zato ne pomeni zgolj manj denarja za nevladne organizacije. Pomeni lahko manj delovnih mest, manj razvojnih možnosti in znanja, manj dostopnih kulturnih vsebin, manj pridobljenih evropskih sredstev in manj mednarodnih povezav. Vprašanje Sklada je zato tudi razvojno in gospodarsko vprašanje.
Zdravljenja redkih bolezni in razvoja NVO ni treba postavljati drugega proti drugemu
Veber je v nastopu jasno poudaril, da zdravljenje otrok z redkimi boleznimi potrebuje sistemsko financiranje in da o tem ni spora. Kritika Asociacije je bila usmerjena v način, kako je država predlagala zagotovitev teh sredstev: enega nespornega javnega interesa po našem mnenju ni primerno financirati z razgradnjo že delujočega razvojnega mehanizma na drugem področju javnega interesa. Ob tem je problematiziral tudi samo zasnovo novega sklada. Opozoril je, da predlagana rešitev napredno zdravljenje umešča v poseben sistem zunaj rednega financiranja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in upravičenost veže na starostno mejo. Izpostavil je vprašanje, kaj se zgodi z bolnikom z redko boleznijo, ko dopolni 18 let, ter opozoril, da je na sistemske pomanjkljivosti predlagane ureditve opozarjal tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Če želi država zagotoviti dostop do naprednega zdravljenja redkih bolezni, je bil poudarek njegovega nastopa, mora zanj zagotoviti stabilen, predvidljiv in sistemski vir. Rešitev ne bi smela ustvarjati novega nesistemskega mehanizma tako, da se mu nameni vir, iz katerega država že financira razvoj drugega področja javnega interesa. Asociacija je zato zavrnila izbiro, po kateri naj bi se odločali med zdravljenjem otrok z redkimi boleznimi in razvojem nevladnih organizacij. Od države smo zahtevali zaščito že prevzetih obveznosti, izvedbo načrtovanih razvojnih ukrepov ter trajno rešitev za nacionalno sofinanciranje evropskih projektov, profesionalizacijo in razvoj nevladnih organizacij.
Po Odboru za zdravje še pred Komisijo za peticije
Predstavnikom nevladnih organizacij na seji Odbora DZ za zdravje ni bila omogočena predstavitev njihovih stališč. Uroš Veber je zato ključne poudarke Asociacije naslednji dan predstavil tudi na seji Komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Ponovno je opozoril na pomen Sklada za delovna mesta, razvoj kulturnih organizacij in pridobivanje evropskih sredstev ter na problem postavljanja dveh javnih interesov drugega proti drugemu. Razpravo je ocenil kot dobro, komisija pa ni bila sklepčna in zato ni mogla sprejemati odločitev.
Prevzete obveznosti zaščitene, prihodnost razvojnih funkcij ostaja odprta
Državni zbor je 30. septembra zakon sprejel s 46 glasovi za in petimi proti. V zakonodajnem postopku je bila rešitev spremenjena tako, da se za novi sklad uporabijo prosta razpoložljiva sredstva Sklada za razvoj nevladnih organizacij, minister za zdravje pa je zagotovil, da bodo že sklenjene pogodbe in druge prevzete obveznosti države do nevladnih organizacij izpolnjene. S tem je bil naslovljen pomemben del opozoril nevladnih organizacij. Ena od izrecnih zahtev Asociacije je bila namreč zaščita že prevzetih obveznosti.
Ni pa bilo rešeno vprašanje, na katero opozarjamo od začetka: kaj bo z razvojnimi funkcijami Sklada v prihodnje. Zakon posega v njegov namenski vir iz nerazporejenega dela dohodnine, ne zagotavlja pa trajnega nadomestnega vira za razvojne razpise, profesionalizacijo nevladnega sektorja in nacionalno sofinanciranje projektov EU in EFTA.
K odložilnemu vetu smo pozvali komisije Državnega sveta
Zato se naše aktivnosti s sprejemom zakona niso zaključile. K ponovni presoji 29. člena zakona in vložitvi pobude za odložilni veto smo se obrnili na vseh sedem komisij Državnega sveta. Za takšen pristop smo se odločili, ker Sklad za razvoj NVO ni sektorski mehanizem, njegove razvojne funkcije pa segajo na številna področja, ki jih pri svojem delu pokrivajo različne komisije Državnega sveta. Poseg v njegov namenski vir zato ne zadeva zgolj kulture ali nevladnega sektorja kot celote, temveč tudi socialno in zdravstveno varstvo, izobraževanje, lokalni in regionalni razvoj, evropsko sodelovanje ter druga področja javnega interesa.
Posebej smo opozorili na razliko med zaščito že prevzetih obveznosti in dolgoročno izgubo namenskega vira za razvojne funkcije Sklada. Med njimi sta tudi profesionalizacija nevladnih organizacij in nacionalno sofinanciranje evropskih projektov, prek katerega nevladne organizacije v Slovenijo pridobivajo znatno več evropskih sredstev od vloženega nacionalnega deleža.
Državni svet je pobudo Asociacije za ponovno presojo 29. člena zakona objavil tudi med pozivi zainteresirane javnosti. Formalno pobudo za odložilni veto lahko v skladu s Poslovnikom Državnega sveta storijo komisija, interesna skupina ali najmanj osem državnih svetnikov.
O posledicah za lokalna okolja smo opozorili združenja občin
Obrnili smo se tudi na vsa tri reprezentativna združenja občin – Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije. Razvojni učinki Sklada se namreč v veliki meri uresničujejo prav v lokalnih okoljih. Podprte nevladne organizacije tam ustvarjajo delovna mesta, izvajajo kulturne, socialne, mladinske in druge programe ter zagotavljajo storitve prebivalcem, z evropskimi projekti pa v lokalna okolja prinašajo dodatna sredstva, znanje in mednarodne povezave. Združenja smo zato prosili, naj z vprašanjem seznanijo svoje članice in predstavnike lokalnih interesov v Državnem svetu. Izguba razvojnih funkcij Sklada namreč ne bi vplivala samo na nevladne organizacije kot izvajalce, ampak tudi na dostopnost programov in storitev ter razvoj skupnosti, v katerih delujejo.
V Asociaciji bomo tudi po sprejemu zakona spremljali izvedbo že prevzetih obveznosti ter vztrajali pri zagotovitvi trajne rešitve za razvojne programe in nacionalno sofinanciranje evropskih projektov nevladnih organizacij.