Več kot 200 evropskih kulturnih organizacij je v odprtem pismu, ki ga je 6. oktobra objavila evropska zagovorniška mreža Culture Action Europe (CAE), pozvalo države članice Evropske unije k zavrnitvi predlaganega zmanjšanja sredstev programa Ustvarjalna Evropa za leto 2027. Med 223 podpisniki pisma je tudi Društvo Asociacija, skupaj z najmanj 40 slovenskimi kulturnimi organizacijami. K podpisu smo v društvu povabili tudi svoje članstvo. Evropski poziv dopolnjujejo naša nedavna prizadevanja, da bi Slovenija v evropskih proračunskih pogajanjih podprla ustrezno financiranje kulture tako v prihodnjem letu kot v novem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034.
Svet Evropske unije je v svojem stališču do predloga proračuna EU za leto 2027 predlagal zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti programa Ustvarjalna Evropa za 31,6 milijona evrov glede na predlog Evropske komisije. Od tega bi bilo 7,8 milijona evrov manj namenjenih sklopu Kultura, 23,2 milijona sklopu MEDIA in 0,6 milijona medsektorskemu sklopu. Svet EU je predlagal tudi zmanjšanje sredstev za plačila za 10,53 milijona evrov.
Podpisniki opozarjamo, da gre že za četrto proračunsko leto v sedanjem sedemletnem finančnem obdobju, v katerem je Svet EU predlagal zmanjšanje sredstev za Ustvarjalno Evropo. Posebej problematično je, da so rezi predvideni prav za leto 2027, zadnje leto sedanjega programa, ko se evropski kulturni in ustvarjalni sektor že pripravlja na novo finančno perspektivo. Pismo zato poziva k ohranitvi sredstev najmanj na ravni predloga Evropske komisije, ki za Ustvarjalno Evropo predvideva 417,35 milijona evrov sredstev za prevzem obveznosti in 406,45 milijona evrov sredstev za plačila. Podpisniki podpiramo tudi predlog Odbora Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje (CULT), da se program glede na predlog Komisije okrepi za dodatnih 15 milijonov evrov.
Evropske kulturne zaveze potrebujejo tudi proračunsko podporo
Odprto pismo opozarja na razkorak med političnimi zavezami evropskih institucij in njihovimi proračunskimi odločitvami. Evropski parlament, Svet in Komisija so junija 2026 s skupno izjavo Evropa za kulturo – kultura za Evropo med drugim poudarili pomen umetniške svobode, neodvisnosti kulturnih institucij ter vzdržnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Predlagano zmanjšanje sredstev pa bi omejilo možnosti za čezmejno sodelovanje, mobilnost umetnikov, kroženje evropskih del in razvoj mednarodnih kulturnih partnerstev.
Podpisniki izpostavljamo tudi pomen neodvisnega kulturnega ustvarjanja v času naraščajočih političnih in varnostnih napetosti, dezinformacij ter pritiskov na kulturno raznolikost. Evropsko kulturno sodelovanje v tem kontekstu ni zgolj vprašanje projektnega financiranja, temveč tudi eden od pogojev za ohranjanje odprtega evropskega kulturnega prostora. V Asociaciji ob tem opozarjamo, da program Ustvarjalna Evropa ostaja eden ključnih evropskih instrumentov za neposredno podporo mednarodnemu kulturnemu sodelovanju. Zaradi velikega zanimanja za razpise in omejenega obsega sredstev že danes ostajajo številni kakovostni projekti brez podpore. Dodatno zmanjšanje proračuna bi te omejitve še povečalo.
Med podpisniki tudi najmanj 41 slovenskih organizacij
Pismo CAE je podpisalo najmanj 41 slovenskih kulturnih organizacij s področij uprizoritvenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti, filma, literature, glasbe in kulturnega zagovorništva. V Asociaciji smo poziv posredovali tudi svojemu članstvu in ga povabili k podpisu ter tako prispevali k širjenju podpore med slovenskimi kulturnimi organizacijami.
Med slovenskimi podpisniki so Aksioma, Arsmedia, Bunker, Zavod Carnica, Casablanca Film Production, SCCA-Ljubljana, Mesto žensk, Društvo Asociacija, Društvo humanistov Goriške, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo za dvig kakovosti življenja Tenzin, Dve luni, ELIAS 2069 Institute, Emanat, Finta Film, Forum Ljubljana, Galerija GONG, Gledališče Glej, Gustav Film, Zavod Kersnikova, Kulturno društvo Teater na konfini, Kulturno-umetniško društvo Morgan, KUD Mreža, LI produkcija, Maska Ljubljana, Nomad Dance Academy Slovenija, ON Rizom, Otok – Zavod za razvoj kulture in družbe, Petra Pan Film Production, Plesni teater Ljubljana, Plesno kulturno društvo CoraViento, Radio Študent, Slovensko muzikološko društvo, Društvo avdiovizualnih avtorjev (SAA), Studio Virc, Temporama, Univerza v Novi Gorici – Akademija umetnosti, Zavod Alcedo, Zavod Kinoatelje, Zavod Mono O in Zavod ZANK.
Širok odziv slovenskega kulturnega sektorja kaže na izrazit pomen stabilnega evropskega financiranja za različna področja ustvarjanja in mednarodnega sodelovanja. Za Slovenijo je ohranjanje sredstev Ustvarjalne Evrope pomembno tudi zaradi že doseženih rezultatov. Samo na izjemno konkurenčnem razpisu Evropski projekti sodelovanja 2025 je bilo podprtih 15 projektov s slovensko udeležbo, v katerih je 14 slovenskih organizacij kot vodja ali partner pridobilo 1,1 milijona evrov evropskih sredstev in vzpostavilo 77 mednarodnih povezav s 26 evropskimi državami.
Evropski poziv nadgrajuje prizadevanja Asociacije v Sloveniji
Asociacija je skupaj z Zavodom Motovila, Društvom slovenskega animiranega filma in Zvezo društev slovenskih filmskih ustvarjalcev že v začetku oktobra na pristojna ministrstva in Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji naslovila poziv k ohranitvi sredstev za Ustvarjalno Evropo v letu 2027. Slovenijo smo pozvali, naj podpre ohranitev proračuna najmanj na ravni predloga Evropske komisije za vse tri sklope programa ter pojasni njeno stališče v nadaljnjih proračunskih pogajanjih.
V začetku oktobra smo nato z Zavodom Motovila, Zvezo društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, Društvom slovenskih književnih prevajalcev, Društvom slovenskih pisateljev in Skupnostjo muzejev Slovenije pripravili tudi odziv na strateška izhodišča Slovenije za novi večletni finančni okvir EU 2028–2034. V njem smo opozorili na potrebo po ustrezni umestitvi prihodnjega programa AgoraEU med strateško pomembne evropske programe, vključitvi kulture v nacionalno programiranje evropskih sredstev in zagotavljanju stabilnega podpornega okolja za sodelovanje slovenskih organizacij v evropskih programih.
Vprašanje evropskega financiranja je namreč tesno povezano z domačimi pogoji za uspešno sodelovanje na evropskih razpisih. Ob nedavni razpravi o financiranju Sklada za razvoj nevladnih organizacij smo zato posebej opozorili na pomen njegovega mehanizma nacionalnega sofinanciranja evropskih projektov. Prek njega je bilo doslej za sofinanciranje namenjenih 16,1 milijona evrov, slovenske nevladne organizacije pa so s podprtimi projekti pridobile približno 79 milijonov evrov evropskih sredstev.
Pogajanja o proračunu EU za leto 2027 še potekajo, dogovor med evropskimi institucijami pa je predviden do 16. novembra. Odločitve o zadnjem letu Ustvarjalne Evrope bodo pomembne tudi za izhodišča prihodnjega programa AgoraEU, v okviru katerega se bo določalo financiranje kulture po letu 2027. Ob tem velja spomniti, da je vzpostavitev nacionalnega programa za internacionalizacijo kulture tudi ena od zavez koalicijske pogodbe za mandat 2026–2030. Njeno uresničevanje bo zato treba povezati z aktivnejšo vlogo Slovenije pri zagotavljanju ustreznih centraliziranih in kohezijskih evropskih sredstev za kulturo ter z vzpostavitvijo stabilnih nacionalnih mehanizmov sofinanciranja mednarodnih projektov.
V Asociaciji zato podpiramo evropski poziv k ohranitvi in krepitvi programa Ustvarjalna Evropa. Pričakujemo, da bo Slovenija v nadaljnjih proračunskih pogajanjih zagovarjala ustrezno financiranje programa, pri pripravi novega večletnega finančnega okvira pa zagotovila tudi ustrezno umestitev kulture v evropske in nacionalne razvojne prioritete. Uresničevanje koalicijske zaveze o internacionalizaciji kulture bo namreč odvisno tudi od dostopnosti evropskih sredstev in stabilnih nacionalnih mehanizmov, ki slovenskim kulturnim organizacijam omogočajo sodelovanje v mednarodnih projektih.
Celotno odprto pismo CAE s seznamom podpisnikov in spremljajoča objava Culture Action Europe sta dostopna na povezavah.