V Društvu Asociacija v zadnjih tednih, intenzivneje pa v zadnjih dneh, prejemamo številna zaskrbljena sporočila članov in drugih izvajalcev javnega interesa na področju kulture zaradi zastojev pri izvajanju postopkov, izplačil in financiranja programov ter projektov, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo oziroma z njim povezane osebe javnega prava.
Izvajalci – tako poklicne kot ljubiteljske nevladne organizacije, samostojni delavke in delavci ter javni zavodi – nas obveščajo, da prihaja do različnih oblik zadrževanja
postopkov in izvajanja obveznosti, med drugim:
- zadrževanja izplačil že odobrenih zahtevkov, za katere obstajajo sklenjene
pogodbe in dogovorjeni roki; - zadrževanja sklepanja pogodb pri razpisih, kjer je ministrstvo že izdalo
odločitve o izboru; - zamud pri izdajanju odločb v postopkih, kjer so upravičenci vsebinsko izpolnili
pogoje; - zastojev pri postopkih, povezanih s statusom in pravicami samostojnih
delavcev v kulturi.
Ministrstvo za kulturo je upravičence, ki imajo z ministrstvom že sklenjene pogodbe za večletno obdobje 2026–2029, obvestilo, da se bodo zaradi priprave rebalansa
državnega proračuna in primanjkljaja sredstev v proračunu ministrstva za leto 2026 odobrena sredstva predvidoma zmanjšala. Upravičence je hkrati pozvalo, naj do sprejetja rebalansa ne pošiljajo nadaljnjih zahtevkov za izplačilo.
Zadržanje sredstev pod vprašaj postavlja izvedbo približno 263 potrjenih projektov in programov z veljavnimi pogodbami širom Slovenije, ki so jim bila sredstva zagotovljena na podlagi razpisov.1 Ker je bilo v letošnjem letu skoraj polovica opredeljenih odobrenih razpisnih sredstev namenjenih za razvoj umetniško kulturniškega delovanja zunaj osrednjeslovenske statistične regije, bo zadržanje sredstev vodilo v oviranje izpolnjevanja ciljev koalicijske pogodbe o decentralizaciji kulture.
Takšna komunikacija med izvajalci ustvarja veliko negotovost, saj ni jasno, ali gre za začasno organizacijsko omejitev, interno navodilo, napoved prihodnjih sprememb ali za dejanski začetek poseganja v že prevzete obveznosti države. Prav ta negotovost predstavlja trenutno največje tveganje za stabilno izvajanje kulturnih programov in projektov.
Javnofinančni položaj in odgovornost države
Asociacija in sopodpisniki razumemo, da se Republika Slovenija sooča z zahtevnimi javnofinančnimi okoliščinami in da je priprava rebalansa državnega proračuna legitimno orodje vlade za prilagajanje javnih financ. Prav tako razumemo odgovornost Ministrstva za kulturo za gospodarno, učinkovito in vzdržno upravljanje javnih sredstev. Vendar pa mora biti vsak ukrep, ki vpliva na izvajanje javnih politik, izveden zakonito, transparentno in sorazmerno. Pri tem je bistveno razlikovati med politično odločitvijo o prihodnjih proračunskih prioritetah in poseganjem v že sprejete odločitve države.
Kultura ni diskrecijski strošek brez posledic. Gre za področje, na katerem država prek javnih razpisov, odločb in pogodb uresničuje javni interes ter prevzema konkretne obveznosti do izvajalcev. Morebitne spremembe prihodnjega financiranja so legitimen predmet politične razprave. Drugačen položaj pa nastane, kadar se posega v postopke, v katerih so bile že sprejete formalne odločitve ali sklenjene pogodbe, na podlagi katerih so izvajalci načrtovali svoje delo in prevzeli obveznosti.
Ob tem poudarjamo, da kultura po javno dostopnih podatkih Ministrstva za finance ni med resorji z največjo rastjo porabe tako nominalno kot odstotkovno. Rast sredstev na področju kulture je povezana predvsem s področji umetnostnih programov, kulturne dediščine in knjižnic, medtem ko največji delež postavke Ministrstva za kulturo 180308 Umetnostni programi, kjer je zabeležena rast, predstavljajo sredstva za javne zavode.
Programi nevladnih organizacij, samostojnih delavcev v kulturi in neodvisnih producentov se izvajajo v okviru bistveno manjših postavk, ki jih je ministrstvo v preteklem obdobju naposled povečalo predvsem z namenom uskladitve z inflacijo ter krepitvijo ravni profesionalizacije, decentralizacije in večje dostopnosti kulturne ponudbe v javnem interesu. Morebitno zmanjševanje prav na teh področjih bo zato lahko imelo nesorazmerne posledice za deležnike, ki imajo najmanjše finančne rezerve in najmanj možnosti prilagajanja.
Pri tem opozarjamo tudi, da so širši razlogi za rast javnofinančnega primanjkljaja povezani z več različnimi dejavniki, med drugim izrazito z izdatki, povezanimi s plačno reformo v javnem sektorju, ukrepi za gospodinjstva in obnovo po poplavah. Zato je nujno jasno pojasniti, ali gre pri zmanjševanju sredstev za kulturo za posledico specifičnega finančnega položaja ministrstva ali za splošni prispevek posameznega resorja k javnofinančni konsolidaciji.
Če je cilj splošno zmanjšanje javnih odhodkov, mora ministrstvo po našem mnenju transparentno pojasniti kriterije in prioritete, na podlagi katerih se odloča o posegih v posamezne programe.
Razlika med rebalansom in posegom v že sprejete obveznosti
Posebej opozarjamo, da je treba jasno ločiti tri različne situacije:
- spremembe proračuna, ki bodo sprejete v zakonitem postopku rebalansa;
- morebitne spremembe že prevzetih pogodbenih obveznosti države;
- trenutno zadrževanje izvajanja postopkov, izplačil in odločanja pred sprejetjem
kakršnihkoli sprememb proračuna.
Rebalans je sam po sebi legitimen instrument upravljanja javnih financ. Vendar pa pričakovanje vložitve in sprejema samo po sebi še ne pomeni ali pojasni pravne podlage za kakršnokoli zadrževanje postopkov in izplačil.
Rebalans državnega proračuna še ni sprejet; znano ni niti to, na katerih področjih naj bi se zmanjšala proračunska sredstva in kolikšno naj bi to zmanjšanje bilo. Nasprotno, imamo veljaven proračun. Zato pričakujemo jasno pojasnilo, na kateri podlagi ministrstvo že sedaj omejuje izvajanje pogodbenih obveznosti, poziva upravičence, naj ne vlagajo zahtevkov za izplačila, ter ustavlja posamezne upravne postopke.
Izvajalci se trenutno nahajajo v položaju pravne in dejanske negotovosti. Če gre za zgolj začasen zamik zaradi upravljanja likvidnosti, mora biti to jasno komunicirano. Če pa gre za poseg v pravice upravičencev ali spremembo že sprejetih odločitev, morajo biti zagotovljeni ustrezni postopki, obrazložitev in pravna sredstva. Posebej pomembno pri tem je, da v številnih primerih ne gre več zgolj za pričakovanje prihodnjega financiranja, temveč za postopke, v katerih je država že sprejela formalne zaveze, podpisniki pogodb pa so zavezani s pogodbami in z njimi opredeljenimi roki.
Posledice za kulturni ekosistem in izvajanje javnega interesa
Na podlagi teh odločitev so upravičenci že prilagodili svoje delovanje in prevzeli konkretne obveznosti. Organizacije, institucije in posamezniki so načrtovali programe, sklepali pogodbe s sodelavci, rezervirali izvedbe, naročali storitve in opremo, oblikovali mednarodna partnerstva, pridobivali dodatna sredstva ter zavračali druge poslovne priložnosti, ker so svoje delo uskladili z odločitvami države. Zato morebitno zmanjševanje sredstev ali zadrževanje izvajanja obveznosti ne vpliva zgolj na posamezne proračunske uporabnike, temveč na celoten sistem izvajanja javnega interesa v kulturi.
Največje tveganje pri tem nosijo nevladne organizacije, samostojni delavci v kulturi in drugi neodvisni izvajalci, ki imajo omejene finančne rezerve, manj možnosti za premostitev zamikov financiranja in so pogosto neposredno odvisni odpravočasnega izvajanja javnih razpisov ter pogodbenih obveznosti države.
Negotovost že povzroča konkretne posledice:
- prestavljanje ali odpovedovanje programov;
- oteževanje načrtovanja dela ustvarjalcev in sodelavcev;
- ogrožanje mednarodnih sodelovanj;
- zmanjševanje možnosti za zaposlovanje in projektno delo;
- povečanje finančnih tveganj za organizacije in posameznike, ki ustvarjajo v
javnem interesu.
Takšen položaj lahko dolgoročno oslabi kulturno in medijsko infrastrukturo ter pluralizem, ki se je gradila več let, ter zmanjšuje predvidljivost okolja, v katerem delujejo ustvarjalci, medijski delavci, institucije in organizacije.
Država mora pri svojih odločitvah upoštevati načela predvidljivosti, pravne varnosti in zaupanja v lastne odločitve. Na podlagi javnih razpisov izdane odločbe in sklenjene pogodbe niso zgolj izraz politične usmeritve vsakokratne vlade, temveč pravni akti, s katerimi država podeljuje konkretne pravice in prevzema konkretne obveznosti, ki jih je dolžna spoštovati.
Zastoji na več področjih kulture kažejo na sistemski problem
Posebej opozarjamo, da informacije o zastojih ne prihajajo zgolj z enega področja, temveč iz različnih segmentov kulturnega sektorja.
Po informacijah izvajalcev se težave pojavljajo zlasti pri:
- večletnih programskih in projektnih razpisih na področju umetnosti, ki jih
izvajajo nevladne organizacije, javni zavodi in samostojni delavci v kulturi; - projektnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev, kjer
sodelujejo tako gospodarski subjekti kot mediji posebnega pomena, vključno z
neprofitnimi mediji; - podpornih programih in vsebinskih mrežah, ki zagotavljajo strokovno podporo,
povezovanje in razvoj kulturnega sektorja; - projektih kulture in zdravja;
- enoletnih projektnih razpisih za različna področja umetnosti2 (zaustavljeno
pred podpisom pogodb); - razpisih za opremo in obnovo prostorov ljubiteljske in poklicne kulture
(zaustavljeno pred podpisom pogodb); - programih kroženja kulturnih vsebin in ukrepih za decentralizacijo kulturne
ponudbe (izvajanje razpisa stoji); - delovnih štipendijah za samostojne delavce v kulturi (zaustavljeno pred izdajo
odločb, po obvestilih o izboru); - projektih, povezanih s črpanjem evropskih in kohezijskih sredstev (med njimi
na primer Zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti in Center za
kreativnost); - postopkih, povezanih z uveljavljanjem pravic samostojnih delavcev v kulturi
(odločbe za podeljene pravice in vpis v razvid čakajo na ministričin podpis).
Razpon področij, kjer se pojavljajo zastoji, daje videz, da ne gre zgolj za posamezne tehnične zamude, temveč za vprašanje načina izvajanja kulturne politike in upravljanja sprejetih obveznosti. Prav zato je nujen celovit odgovor ministrstva, ki bo nemudoma pojasnil ne samo podlago za ter višino morebitnih zmanjšanj, temveč tudi kriterije, postopke in posledice oziroma učinke predvidenih ukrepov.
Poziv Ministrstvu za kulturo k takojšnjemu dialogu in pojasnilom
Ministrstvo za kulturo smo že 22. junija zaprosili za sestanek, vendar odgovora do danes nismo prejeli. Glede na resnost položaja ponovno pozivamo Ministrstvo za kulturo, da nemudoma vzpostavi neposredni dialog s široko vključitvijo reprezentativnih predstavnikov vseh delov kulturnega sektorja, skladno tudi z zavezo trajnega dialoga med državo in vsemi stebri in deležniki, ki spadajo pod resor kulture.
Od ministrstva pričakujemo jasna in transparentna pojasnila predvsem glede
naslednjih vprašanj:
- Kakšen je dejanski obseg primanjkljaja Ministrstva za kulturo in na
katerih proračunskih postavkah nastaja? - Ali gre za posledico poslovanja ministrstva, zakonskih sprememb, ki
vplivajo na javni sektor v kulturi, ali za splošno potrebo po zmanjšanju
javnofinančnih odhodkov? - Ali se morebitno zmanjšanje nanaša na posamezne postavke ali na
celotne programe, vključno s postavko 180308? - Kakšna je pravna podlaga za trenutno zadrževanje postopkov, odločanja
in izplačil pred sprejetjem rebalansa? - Ali gre pri trenutnih ukrepih za interno navodilo ali za formalne odločitve,
ki imajo neposredne pravne učinke? - Kako bo ministrstvo ravnalo z že sklenjenimi pogodbami in izdanimi
odločbami? - Po kakšnih kriterijih bodo morebitna zmanjšanja izvedena? Ali bodo
ukrepi linearni ali selektivni? - Ali bodo pri morebitnih zmanjšanjih enakovredno obravnavani vsi trije
- stebri kulture – javni zavodi, nevladni sektor in samostojni delavci v
- kulturi?
- Kakšna bo ocena posledic za izvajanje programov, dogodkov, zaposlitve
in delo ustvarjalcev ter pogodbenih sodelavcev? - Kakšen je časovni načrt odločitev in kdaj bodo upravičenci prejeli jasne
informacije o nadaljnjem ravnanju? - Kako bo ministrstvo preprečilo likvidnostne težave izvajalcev, ki so svoje
delo načrtovali na podlagi sprejetih odločitev države? - Kako bo zagotovilo, da bodo upravni postopki potekali v skladu z
zakonskimi roki in načeli dobrega upravljanja?
Pričakujemo, da bo Ministrstvo za kulturo kot pristojni državni organ zagotovilo jasne, pravočasne in transparentne informacije o upravljanju javnih sredstev ter pojasnilo, kateri ukrepi imajo pravni učinek in kateri moredbiti predstavljajo notranje upravljavske postopke.
Če bo zaradi javnofinančne situacije potrebno prilagajanje financiranja, pričakujemo, da bo ministrstvo rešitve oblikovalo na način, ki spoštuje pravno varnost, legitimna pričakovanja izvajalcev in javni interes na področju kulture.
Morebitne spremembe prihodnjih kulturnih politik in financiranja so predmet legitimne politične razprave. Zgolj zaradi napovedi rebalansa proračuna, brez spremembe pogodb v skladu s 97. členom ZUJIK, Ministrstvo za kulturo nima podlage za zavračanje popolnih in utemeljenih zahtevkov za izplačilo. Sopodpisniki opozarjamo Ministrstvo za kulturo, da ne glede na menjavo vlade in ne glede na lahko tudi nasprotujoče si, vsekakor pa netransparentno prikazovano finančno stanje, ki naj bi ga novo vodstvo ministrstva prevzelo, obstaja temeljna dolžnost in odgovornost do izvajalcev, ki jo ministrstvo ima kot institucija izvršilne oblasti, ne glede na sestavo kabineta in vodstva.
Od ministrice za kulturo, ki se je ob nastopu funkcije zavezala k povezovalnemu delovanju in dialogu z vsemi deli kulturnega sektorja, zato pričakujemo takojšnjo vzpostavitev dialoga, celovito obrazložitev nastale situacije ter rešitve, ki bodo čim manj posegale v že prevzete obveznosti države ali podeljene pravice.
1Štiriletnega programskega razpisa za področje umetnosti (JPR-PROG-2026-2029), večletnega projektnega razpisa za področje umetnosti (JPR-VP-2026-2029), rednega letnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev (JPR-MV-2026), večletnega razpisa za krepitev podpornega okolja (JPR-KPOK-26-29), dvoletnega razpisa za kulturo in zdravje (JR-KIZ-2025-2026), ter večletnega (triletnega) razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju filmskih festivalov (JPR-VP-FF).
2Enoletni projektni razpisi za področja uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti ter arhitekture in oblikovanja z oznakami JPR-UPRIZ-2026, JPR-GUM-2026, JPR-VIZ-2026, JPR-AIO- 2026, JPR-IMU-2026.
Poziv podpisujejo:
Organizacije
Društvo Asociacija
Združenje dramskih umetnikov Slovenije
ZASUK – Sindikat za ustvarjalnost in kulturo
Združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije (KUDUS)
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture SVIZ
Slovensko muzikološko društvo
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk
Društvo slovenskih skladateljev
Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev
Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov
Nomad Dance Academy (Dragana Alfirević)
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Zveza glasbene mladine Slovenije
Združenje filmskih snemalcev Slovenije
Sindikat GLOSA
Zavod Sploh (Tomaž Grom, direktor)
Via Negativa (Špela Trošt, predsednica)
Društvo novinarjev Slovenije
Zveza kulturnih društev Slovenije
CUK Kino Šiška
Društvo ŠKUC
Društvo za razvoj filmske kulture
Društvo gledaliških režiserjev
Društvo Kapa
Društvo slovenskega animiranega filma
Finta – zavod za sodobne umetnosti
Društvo LJUDMILA (Luka Frelih)
Zveza Mink Tolmin (Janez Leban)
Društvo za sodobni ples
Društvo slovenskih književnih prevajalcev
Ustanova lutkovnih ustvarjalcev
Društvo slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI
Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta (Mednarodni festival animiranega filma Animateka; Katja Hohler, predsednica društva)
Slovenski PEN
Društvo slovenskih pisateljev
Zavod Senzorium
Društvo slovenskih literarnih kritikov
Društvo arhitektov Ljubljane
Zveza slovenskih godb
Forum Ljubljana
Plesni Teater Ljubljana
Studio za raziskavo umetnosti igre
KUD Mreža
Inštitut ON Rizom
Zavod Bunker Ljubljana
Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO
Založba /*cf. – Zavod za založniško in raziskovalno dejavnost
Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo
Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
Zavod Otok (festival Kino Otok)
Zavod Artopolis (Matej Tomažin)
KD Qulenium (Aleksandra Saša Lončar)
KUD Channel Zero
Društvo Kreatura Moonlee
Zavod EMANAT
Zavod CONA
KUD Moment
KUD Center 21
Zavod Motovila
Društvo Gledališče Glej
Društvo humanistov Goriške (Miha Kosovel)
Zavod Delak
Zavod Radio Študent
Slovenska sekcija IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost)
Zavod Aksioma
Zavod MARS Maribor (Hana Repše)
Zavod ETC (Hana Čeferin)
Društvo za razvijanje čuječnosti (Katarina Cerar Bajde)
Zavod Odprti predali, Kranj
Društvo Swamp Matter (Ana Laura Richter, Eva Garibaldi, Gaja Pegan-Nahtigal, Lučka Centa)
Zavod Co-Kreate
KUD Qulenium Ljubljana (Ana Romih)
Društvo SubArt Kranj (Darjan Krusevac)
Plesni Studio Intakt (Nataša Tovirac)
Magistrala, zavod za razvoj kulture
Kulturno društvo Tututu
Družina umetnosti Narobov
Društvo Tenzin (Mojca Muhič)
Kulturno-izobraževalno društvo PiNA
Zavod Exodos Ljubljana
Maska, Zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost
Zavod Generator (Barbara Kapelj)
Zavod Photo Dialogue (Fernanda Prado Verčič)
SIGIC Slovenski glasbenoinformacijski center (Rok Košir)
KUD Format
Društvo Cirkulacija 2
SCCA-Ljubljana
Društvo KRAKEN
Zavod P.A.R.A.S.I.T.E
Big band Krško, kulturno društvo
Likovno društvo NIČ ART
GT22
Temus, društvo za umetniška povezovanja
Zavod Projekt Atol
Društvo za sodobno klovnsko umetnost
Flota
Slovensko komorno glasbeno gledališče
Združenje Art kino mreža Slovenije
AFRONT zavod za prostorsko inovativnost
Društvo Nagib
Slovensko arheološko društvo
Bajalka, zavod za založništvo in umetnost pripovedovanja
Društvo Koridor – križišča umetnosti
Produkcijski prostor KELA
Kulturno društvo Albancev Migjeni
Zavod Tkalka
Zveza slovenskih slavističnih društev
Kulturno društvo Albancev Besa Celje
Zavod Photo Dialogue
Posamezniki
Linn J. Koletnik
Evin Hadžialjević
Lovorka Nemeš Dular
Lučka Centa, samostojna delavka v kulturi
Ajda Tomazin, samostojna delavka v kulturi, oblikovalka in koreografinja
Mario Batelić, samostojni delavec v kulturi
Neja Zorzut, samostojna delavka v kulturi, slikarka
Maja Bojanić, samostojna delavka v kulturi, intermedijska umetnica
Nejc Trampuž, samostojni delavec v kulturi, intermedijski umetnik in fotograf
Žiga Brdnik, samostojni delavec v kulturi, filmski kritik/recenzent
Rok Kravanja, samostojni delavec v kulturi, igralec
Matija Brumen, samostojni delavec v kulturi
Ema Maznik Antić, samostojna delavka v kulturi, kiparka
Maks Bricelj, umetnik
Mitja Obed, samostojni kulturni delavec
Jošt Lampret, samostojni delavec v kulturi, instrumentalist
Gaja Mežnarić Osole, samostojna delavka v kulturi
Blaž P. Kosovel, samostojni delavec v kulturi, urednik
Danica Sretenović, samostojna delavka v kulturi
Miha Zadnikar Ilić, samostojni delavec v kulturi (koncertni cikel Defonija)
Tamás Tuza, samostojni delavec v kulturi, plesalec
Katja Zakrajšek, samostojna delavka v kulturi, prevajalka
Alja Lacković, samostojna delavka v kulturi, plesalka
Sara Šabec, samostojna delavka v kulturi
Petra Strban, samostojna delavka v kulturi
Nevena Aleksovski, samostojna delavka v kulturi
Luka Lavrenci, samostojni delavec v kulturi, oblikovalec
Saša Nemec, samostojna delavka v kulturi, intermedijska umetnica in producentka
Pia Brezavšček, samostojna delavka v kulturi
Mala Kline, samostojna delavka v kulturi
Tia Čiček, samostojna delavka v kulturi
Simona Kočar, samostojna delavka v kulturi
Suzana Koncut, samostojna delavka v kulturi
Mojka Končar
Mojca Zupančič, instrumentalistka, samostojna delavka v kulturi
Maja Dekleva Lapajne, samostojna delavka v kulturi
Ana Čigon, samostojna delavka v kulturi
Gala Jarc, samostojna delavka v kulturi, pedagoginja, producentka in performerka
Tea Hvala, samostojna delavka v kulturi
Vesna Bukovec, samostojna delavka v kulturi
Nika Ravnik, samostojna delavka v kulturi
Aljaž Celarc, samostojni delavec v kulturi
Luka Piletič, samostojni delavec v kulturi, performer
Urša Čuk, samostojna delavka v kulturi, videastka
Tanja Skale, samostojna delavka v kulturi
Urška Kleindienst, samostojna delavka v kulturi
Nina Goropečnik, samostojna delavka v kulturi
Nastja Ambrožič, samostojna delavka v kulturi
Maja Ropret, samostojna delavka v kulturi
Eva Garibaldi, intermedijska umetnica, članica Društva Swamp Matter
Adrijana Jelen
Ramaida Osim
Sara Nuša Golob Grabner, neodvisna kuratorka in likovna kritičarka
Eva Klymiuk, samostojna delavka v kulturi
David Pavlas
Matej Dobrevski
Tamara Lašič Jurković
dr. Boštjan Bugarič
Marjana Golob
Martina Frangež
Karolina Bugajak, samostojna delavka v kulturi
Katarina Kolenc, samostojna delavka v kulturi
Sara Hajdinac
Doc. Polona Dolžan, MA (RCA)
Alina Carli
Karin Petrič
Rok Govednik
Matej Mali
Neža Pele, samostojna delavka v kulturi, plesalka, koreografinja, pedagoginja
Urška Alič, samostojna delavka v kulturi
Nina Koželj, samostojna delavka v kulturi
Veronika Razpotnik, samostojna delavka v kulturi
Patricija Crnkovič, samostojna delavka v kulturi
Tjaša Bucik, samostojna delavka v kulturi
Oskar Slabe
Simon Svetlik
Tatiana Kocmur, samostojna delavka v kulturi
Katja Stariha
Gaja Madžarevič, samostojna delavka v kulturi
Jernej Makovec
Neža Knez (1990), samostojna delavka v kulturi
Liza Škrat Berden
Martina Štirn, samostojna delavka v kulturi
Iva Suhadolnik Gregorin, samostojna delavka v kulturi
Tilen Gavranovič
Anja Zag Golob, pesnica, samostojna delavka v kulturi
Zdenka Badovinac
Uroš Weinberger – slikar
Anja Maraž, samostojna delavka v kulturi
Neža Kokalj
Andrej Zupan
Tine Grgurevič – Bowrain, samostojni delavec v kulturi
Maša Majcen
Eva Ule, samostojna delavka v kulturi
Nika Šoštarič
Jure Vlahovič
Staš Kramar, samostojni delavec v kulturi
Domen Kavčič, samostojni delavec v kulturi
Ana Štular
Maja Babič Košir, samostojna delavka v kulturi
Tamara Rimele
Goran Injac, samostojni delavec v kulturi
Barbara Slivnik
Alja Lobnik
Nika Zidar, samostojna delavka v kulturi
Ena Kurtalić, samostojna delavka v kulturi
Anamaria Klajnšček, samostojna delavka v kulturi
Robertina Šebjanič, samostojna delavka v kulturi
Ana Lokovšek
Katja Štesl, samostojna delavka v kulturi, urednica, kritičarka/recenzentka
Staš Kleindienst, samostojni delavec v kulturi, slikar in oblikovalec
Ula Talija Pollak
Barbara Kanc, samostojna delavka v kulturi, plesalka, koreografinja
DNLM, samostojni delavec v kulturi, intermedijski umetnik
Olja Grubić, samostojna delavka v kulturi, intermedijska umetnica, performerka
Tanja Cvitko, producentka
Maja Stegovec
dr. Petja Grafenauer, ALUO
Lana K.
Anamaria Bagarić, samostojna delavka v kulturi, plesalka, koreografinja
Enya Belak, večdisciplinarna umetnica
Nataša Keser, igralka
Žiga Rus, samostojni delavec v kulturi, kritik/recenzent
Matej Stupica, umetnik
Vanja Iva Kretič, samostojna delavka v kulturi, performerka, animatorka lutk, igralka in pedagoginja
Lenka Đorojević, umetnica in producentka
Gaja Golob Kralj
Nina Fajdiga, samostojna delavka v kulturi
Jatun Risba, samostojna delavka v kulturi, intermedijska umetnica
Nika Gabrovšek, samostojna delavka v kulturi, performerka in producentka
Andi Koglot, glasbeni urednik in glasbenik
Darja Vuga, samostojna delavka v kulturi, oblikovalka
Astrid Ana Kljun, glasbenica
Tadeja Žele, violončelistka
Tinkara Uršič Fratina, samostojna delavka v kulturi, producentka, kritičarka/recenzentka
Anže Demšar
Sanja Podržaj, samostojna delavka v kulturi, kritičarka/recenzentka
Burja Podlesnik
Nastja Uršula Virk, samostojna delavka v kulturi, kritičarka/recenzentka, dramaturginja
Neža Mekota
Blaž Koprivšek
Ajda Kadunc, vizualna umetnica, samostojna delavka v kulturi
Bojana Skrt
Marjan Crnković, samostojni delavec v kulturi, skladatelj in instrumentalist
Iva Katušin
Eva Pestotnik
Niko Lapkovski, samostojni delavec v kulturi, oblikovalec
Urška Mori
Božena Ambrozius
Vanda Klopčič
Žiga Pucelj, samostojni delavec v kulturi, urednik in producent ter kritik/recenzent
Vita Kolar
Ivona Furlan
Gašper Stražišar, novinar, kritik in urednik
Maja Doroteja Prelog, samostojna delavka v kulturi, režiserka, montažerka, scenaristka, direktorica fotografije
Metka Prelog, upokojenka
Lana Krmelj
Katja Kučina, samostojna delavka v kulturi, pedagoginja, koreografinja in plesalka
Matevž Rems, samostojni delavec v kulturi, producent, književnik, kritik/recenzent
Marko Peljhan
Petruša Urša Koželj
Majda Širca
Irena Debevc
Mateja Starič, samostojna delavka v kulturi, skladateljica in oblikovalka zvoka
Neža Prelog
Špela Frlic, samostojna delavka v kulturi, pedagoginja, performerka in napovedovalka
Mojca Gorjan
Maša Majce, samostojna delavka v kulturi, oblikovalka
Oskar Kandare, samostojni delavec v kulturi, intermedijski umetnik in vizualni performer
Tina Dolinšek, samostojna delavka v kulturi, producentka
Kara Marušič, samostojna delavka v kulturi, kiparka, kritičarka/recenzentka, avtorica radijskih oddaj
Rea Vogrinčič, samostojna delavka v kulturi
Lea Vučko, samostojna delavka v kulturi, oblikovalka, ilustratorka, filmska animatorka
Kristina Ravnikar, samostojna delavka v kulturi, intermedijska umetnica, snemalka režiserka
Gal Golob
Kaja Vidič
Jana Petrak Zajc
Liana Kalčina
Stojan Femec
Vid Jamnik, samostojni delavec v kulturi, instrumentalist
Živa Centrih
Blaž Celarec, samostojni delavec v kulturi, instrumentalist
Vesna Mravlja
Jaka Bombač, samostojni delavec v kulturi, avtor radijskih oddaj, recenzent/kritik
Barbara Borčić
Boštjan Perovšek
Janez Leban, Zveza Mink Tolmin
Jože Piano
Vida Koren
Amedea Derenda
Borja Močnik, samostojni delavec v kulturi, kritik/recenzent in skladatelj
Marjan Stanić, samostojni delavec v kulturi, instrumentalist
Maruša Jakopič
Gordana Bobojević
Manca Dorrer
Mojmir Prelog
Jaka Železnikar, avtor
Metka Bahlen Okoli, samostojna delavka v kulturi
Urša Majcen
Minja Štule
Irena Borić, samostojna delavka v kulturi
Sarah Železnik, samostojna delavka v kulturi, glasbenica
Minea Sončan Mihajlović, samostojna delavka v kulturi
Urška Jurman
Boža Vitežnik Raj
Tim Kropivšek
Danijela Zajc, samostojna delavka v kulturi, pedagoginja, producentka, performerka
Jaka Andrej Vojevec, režiser
Lara Reichmann, samostojna delavka v kulturi, videastka
Aljaž Rudolf, samostojni delavec v kulturi, intermedijski umetnik
Neža Goričar
Dorotea Dolinšek, samostojna delavka v kulturi, intermedijska umetnica
Darja Krapež
Adrijan Praznik, samostojni delavec v kulturi, slikar, ilustrator, kurator in producent
Alenka Stražišar
Lene Lekše, samostojna delavka v kulturi, kiparka
Frenk Dragar
Pika Lika
Helena Motoh
Stella Ivšek, samostojna delavka v kulturi, intermedijska umetnica
Januš Aleš Luznar, samostojni delavec v kulturi, intermedijski umetnik
Iva Tratnik, samostojna delavka v kulturi, slikarka, vizualna umetnica
Anita Indihar Dimic
Špela Škulj, samostojna delavka v kulturi
Mojca Sovdat, samostojna delavka v kulturi (performerka in pedagoginja)
Mare Bulc, gledališki režiser
Aleksandra Gerdej
Urška Boljkovac, samostojna delavka v kulturi
Petra Hazabemt, producentka, samostojna delavka v kulturi
Tina Judnič
Tajda Liplin Šerbetar, samostojna delavka v kulturi, lektorica, prevajalka in kritičarka/recenzentka
Brane Zorman, samostojni delavec v kulturi, skladatelj, intermedijski umetnik
Diana Koloini, dramaturginja
Metka Kavčič, akad. kip.
Barbara Kukovec, samostojna delavka v kulturi, intermedijska umetnica, performerka, igralka in transdisciplinarna ustvarjalka
Tina Poglajen, samostojna delavka v kulturi, kritičarka/recenzentka
Lara Matea Ivančič, samostojna delavka v kulturi, koreografinja in plesalka
Lina Rica, samostojna delavka v kulturi, intermedijska umetnica
Brina Varga
Alja Gregorinčič Ličen
Nina Erbus
Vanja Gajić, samostojna delavka v kulturi, prevajalka na področju kulture/tolmačka na področju kulture, kritičarka/recenzentka in avtorica radijskih oddaj
Barbara Jurič
Tanja Petrič, samostojna delavka v kulturi, kritičarka/recenzentka in prevajalka
Mojca Špik, samostojna delavka v kulturi, performerka
Alenka Spacal, samostojna delavka v kulturi, ilustratorka, pisateljica, performerka in kritičarka/recenzentka
Gaj Bostič
Tina Perić
Justin Durel, samostojni delavec v kulturi, performer, režiser, scenarist in pedagog
Vid Koprivšek, samostojni delavec v kulturi, slikar, intermedijski umetnik in oblikovalec
Žiga Smrdel, samostojna delavka v kulturi, instrumentalist
Mina Žabnikar, samostojna delavka v kulturi, oblikovalka vidnih sporočil
Eva Bevec, samostojna delavka v kulturi, oblikovalka, fotografinja in intermedijska umetnica
Rok Oletič
Ema Herlec, samostojna delavka v kulturi, pedagoginja in performerka
Živa Božičnik Rebec, samostojna delavka v kulturi, kiparka
Celeste Sanja Smareglia
Andreja Rosman
Nuša Jelenec, samostojna delavka v kulturi, oblikovalka
Anja Naglič, samostojna delavka v kulturi, prevajalka
Tanja Matijašević
Urška Centa, samostojna delavka v kulturi, plesalka, koreografinja, producentka in pedagoginja
Julija Potrč Šavli
Seta Knop
Darinka Borštnik
Miha Rajterič
Neža Urbiha, samostojna delavka v kulturi, intermedijska umetnica, kritičarka/recenzentka in slikarka
Denis Hitrec, samostojni delavec v kulturi, arhitekt
Neja Zorzut, samostojna delavka v kulturi, slikarka
Tjaša Šteblaj
Jaka Kordiš
Nataša Serec, samostojna delavka v kulturi, producentka in kuratorka
Ana Grobler
Sebastian Krawczyk
Tamara Jelušič
Kaja Janjić, samostojna delavka v kulturi, plesalka
Tamara Mijatović
Saška Rakef
Žiga Hren, samostojni delavec v kulturi, režiser
Daniel Škufca, samostojni delavec v kulturi, režiser, asistent režije
Živa Centrih
Alenka Centrih Ocepe
Eva Mulej Vrabič
Fernanda Prado Verčič
Nika Erjavec
Manca Arnuš
Manca Kovačič
Jana Unuk, samostojna delavka v kulturi, prevajalka
in številni drugi, katerih podporo javnemu pozivu bomo sproti objavljali na spletni
strani Asociacije