V Društvu Asociacija v zadnjih tednih, intenzivneje pa v zadnjih dneh, prejemamo številna zaskrbljena sporočila članov in drugih izvajalcev javnega interesa na področju kulture zaradi zastojev pri izvajanju postopkov, izplačil in financiranja programov ter projektov, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo oziroma z njim povezane osebe javnega prava.
Izvajalci – tako poklicne kot ljubiteljske nevladne organizacije, samostojni delavke in delavci ter javni zavodi – nas obveščajo, da prihaja do različnih oblik zadrževanja
postopkov in izvajanja obveznosti, med drugim:
- zadrževanja izplačil že odobrenih zahtevkov, za katere obstajajo sklenjene
pogodbe in dogovorjeni roki; - zadrževanja sklepanja pogodb pri razpisih, kjer je ministrstvo že izdalo
odločitve o izboru; - zamud pri izdajanju odločb v postopkih, kjer so upravičenci vsebinsko izpolnili
pogoje; - zastojev pri postopkih, povezanih s statusom in pravicami samostojnih
delavcev v kulturi.
Ministrstvo za kulturo je upravičence, ki imajo z ministrstvom že sklenjene pogodbe za večletno obdobje 2026–2029, obvestilo, da se bodo zaradi priprave rebalansa
državnega proračuna in primanjkljaja sredstev v proračunu ministrstva za leto 2026 odobrena sredstva predvidoma zmanjšala. Upravičence je hkrati pozvalo, naj do sprejetja rebalansa ne pošiljajo nadaljnjih zahtevkov za izplačilo.
Zadržanje sredstev pod vprašaj postavlja izvedbo približno 263 potrjenih projektov in programov z veljavnimi pogodbami širom Slovenije, ki so jim bila sredstva zagotovljena na podlagi razpisov.1 Ker je bilo v letošnjem letu skoraj polovica opredeljenih odobrenih razpisnih sredstev namenjenih za razvoj umetniško kulturniškega delovanja zunaj osrednjeslovenske statistične regije, bo zadržanje sredstev vodilo v oviranje izpolnjevanja ciljev koalicijske pogodbe o decentralizaciji kulture.
Takšna komunikacija med izvajalci ustvarja veliko negotovost, saj ni jasno, ali gre za začasno organizacijsko omejitev, interno navodilo, napoved prihodnjih sprememb ali za dejanski začetek poseganja v že prevzete obveznosti države. Prav ta negotovost predstavlja trenutno največje tveganje za stabilno izvajanje kulturnih programov in projektov.
Javnofinančni položaj in odgovornost države
Asociacija in sopodpisniki razumemo, da se Republika Slovenija sooča z zahtevnimi javnofinančnimi okoliščinami in da je priprava rebalansa državnega proračuna legitimno orodje vlade za prilagajanje javnih financ. Prav tako razumemo odgovornost Ministrstva za kulturo za gospodarno, učinkovito in vzdržno upravljanje javnih sredstev. Vendar pa mora biti vsak ukrep, ki vpliva na izvajanje javnih politik, izveden zakonito, transparentno in sorazmerno. Pri tem je bistveno razlikovati med politično odločitvijo o prihodnjih proračunskih prioritetah in poseganjem v že sprejete odločitve države.
Kultura ni diskrecijski strošek brez posledic. Gre za področje, na katerem država prek javnih razpisov, odločb in pogodb uresničuje javni interes ter prevzema konkretne obveznosti do izvajalcev. Morebitne spremembe prihodnjega financiranja so legitimen predmet politične razprave. Drugačen položaj pa nastane, kadar se posega v postopke, v katerih so bile že sprejete formalne odločitve ali sklenjene pogodbe, na podlagi katerih so izvajalci načrtovali svoje delo in prevzeli obveznosti.
Ob tem poudarjamo, da kultura po javno dostopnih podatkih Ministrstva za finance ni med resorji z največjo rastjo porabe tako nominalno kot odstotkovno. Rast sredstev na področju kulture je povezana predvsem s področji umetnostnih programov, kulturne dediščine in knjižnic, medtem ko največji delež postavke Ministrstva za kulturo 180308 Umetnostni programi, kjer je zabeležena rast, predstavljajo sredstva za javne zavode.
Programi nevladnih organizacij, samostojnih delavcev v kulturi in neodvisnih producentov se izvajajo v okviru bistveno manjših postavk, ki jih je ministrstvo v preteklem obdobju naposled povečalo predvsem z namenom uskladitve z inflacijo ter krepitvijo ravni profesionalizacije, decentralizacije in večje dostopnosti kulturne ponudbe v javnem interesu. Morebitno zmanjševanje prav na teh področjih bo zato lahko imelo nesorazmerne posledice za deležnike, ki imajo najmanjše finančne rezerve in najmanj možnosti prilagajanja.
Pri tem opozarjamo tudi, da so širši razlogi za rast javnofinančnega primanjkljaja povezani z več različnimi dejavniki, med drugim izrazito z izdatki, povezanimi s plačno reformo v javnem sektorju, ukrepi za gospodinjstva in obnovo po poplavah. Zato je nujno jasno pojasniti, ali gre pri zmanjševanju sredstev za kulturo za posledico specifičnega finančnega položaja ministrstva ali za splošni prispevek posameznega resorja k javnofinančni konsolidaciji.
Če je cilj splošno zmanjšanje javnih odhodkov, mora ministrstvo po našem mnenju transparentno pojasniti kriterije in prioritete, na podlagi katerih se odloča o posegih v posamezne programe.
Razlika med rebalansom in posegom v že sprejete obveznosti
Posebej opozarjamo, da je treba jasno ločiti tri različne situacije:
- spremembe proračuna, ki bodo sprejete v zakonitem postopku rebalansa;
- morebitne spremembe že prevzetih pogodbenih obveznosti države;
- trenutno zadrževanje izvajanja postopkov, izplačil in odločanja pred sprejetjem
kakršnihkoli sprememb proračuna.
Rebalans je sam po sebi legitimen instrument upravljanja javnih financ. Vendar pa pričakovanje vložitve in sprejema samo po sebi še ne pomeni ali pojasni pravne podlage za kakršnokoli zadrževanje postopkov in izplačil.
Rebalans državnega proračuna še ni sprejet; znano ni niti to, na katerih področjih naj bi se zmanjšala proračunska sredstva in kolikšno naj bi to zmanjšanje bilo. Nasprotno, imamo veljaven proračun. Zato pričakujemo jasno pojasnilo, na kateri podlagi ministrstvo že sedaj omejuje izvajanje pogodbenih obveznosti, poziva upravičence, naj ne vlagajo zahtevkov za izplačila, ter ustavlja posamezne upravne postopke.
Izvajalci se trenutno nahajajo v položaju pravne in dejanske negotovosti. Če gre za zgolj začasen zamik zaradi upravljanja likvidnosti, mora biti to jasno komunicirano. Če pa gre za poseg v pravice upravičencev ali spremembo že sprejetih odločitev, morajo biti zagotovljeni ustrezni postopki, obrazložitev in pravna sredstva. Posebej pomembno pri tem je, da v številnih primerih ne gre več zgolj za pričakovanje prihodnjega financiranja, temveč za postopke, v katerih je država že sprejela formalne zaveze, podpisniki pogodb pa so zavezani s pogodbami in z njimi opredeljenimi roki.
Posledice za kulturni ekosistem in izvajanje javnega interesa
Na podlagi teh odločitev so upravičenci že prilagodili svoje delovanje in prevzeli konkretne obveznosti. Organizacije, institucije in posamezniki so načrtovali programe, sklepali pogodbe s sodelavci, rezervirali izvedbe, naročali storitve in opremo, oblikovali mednarodna partnerstva, pridobivali dodatna sredstva ter zavračali druge poslovne priložnosti, ker so svoje delo uskladili z odločitvami države. Zato morebitno zmanjševanje sredstev ali zadrževanje izvajanja obveznosti ne vpliva zgolj na posamezne proračunske uporabnike, temveč na celoten sistem izvajanja javnega interesa v kulturi.
Največje tveganje pri tem nosijo nevladne organizacije, samostojni delavci v kulturi in drugi neodvisni izvajalci, ki imajo omejene finančne rezerve, manj možnosti za premostitev zamikov financiranja in so pogosto neposredno odvisni odpravočasnega izvajanja javnih razpisov ter pogodbenih obveznosti države.
Negotovost že povzroča konkretne posledice:
- prestavljanje ali odpovedovanje programov;
- oteževanje načrtovanja dela ustvarjalcev in sodelavcev;
- ogrožanje mednarodnih sodelovanj;
- zmanjševanje možnosti za zaposlovanje in projektno delo;
- povečanje finančnih tveganj za organizacije in posameznike, ki ustvarjajo v
javnem interesu.
Takšen položaj lahko dolgoročno oslabi kulturno in medijsko infrastrukturo ter pluralizem, ki se je gradila več let, ter zmanjšuje predvidljivost okolja, v katerem delujejo ustvarjalci, medijski delavci, institucije in organizacije.
Država mora pri svojih odločitvah upoštevati načela predvidljivosti, pravne varnosti in zaupanja v lastne odločitve. Na podlagi javnih razpisov izdane odločbe in sklenjene pogodbe niso zgolj izraz politične usmeritve vsakokratne vlade, temveč pravni akti, s katerimi država podeljuje konkretne pravice in prevzema konkretne obveznosti, ki jih je dolžna spoštovati.
Zastoji na več področjih kulture kažejo na sistemski problem
Posebej opozarjamo, da informacije o zastojih ne prihajajo zgolj z enega področja, temveč iz različnih segmentov kulturnega sektorja.
Po informacijah izvajalcev se težave pojavljajo zlasti pri:
- večletnih programskih in projektnih razpisih na področju umetnosti, ki jih
izvajajo nevladne organizacije, javni zavodi in samostojni delavci v kulturi; - projektnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev, kjer
sodelujejo tako gospodarski subjekti kot mediji posebnega pomena, vključno z
neprofitnimi mediji; - podpornih programih in vsebinskih mrežah, ki zagotavljajo strokovno podporo,
povezovanje in razvoj kulturnega sektorja; - projektih kulture in zdravja;
- enoletnih projektnih razpisih za različna področja umetnosti2 (zaustavljeno
pred podpisom pogodb); - razpisih za opremo in obnovo prostorov ljubiteljske in poklicne kulture
(zaustavljeno pred podpisom pogodb); - programih kroženja kulturnih vsebin in ukrepih za decentralizacijo kulturne
ponudbe (izvajanje razpisa stoji); - delovnih štipendijah za samostojne delavce v kulturi (zaustavljeno pred izdajo
odločb, po obvestilih o izboru); - projektih, povezanih s črpanjem evropskih in kohezijskih sredstev (med njimi
na primer Zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti in Center za
kreativnost); - postopkih, povezanih z uveljavljanjem pravic samostojnih delavcev v kulturi
(odločbe za podeljene pravice in vpis v razvid čakajo na ministričin podpis).
Razpon področij, kjer se pojavljajo zastoji, daje videz, da ne gre zgolj za posamezne tehnične zamude, temveč za vprašanje načina izvajanja kulturne politike in upravljanja sprejetih obveznosti. Prav zato je nujen celovit odgovor ministrstva, ki bo nemudoma pojasnil ne samo podlago za ter višino morebitnih zmanjšanj, temveč tudi kriterije, postopke in posledice oziroma učinke predvidenih ukrepov.
Poziv Ministrstvu za kulturo k takojšnjemu dialogu in pojasnilom
Ministrstvo za kulturo smo že 22. junija zaprosili za sestanek, vendar odgovora do danes nismo prejeli. Glede na resnost položaja ponovno pozivamo Ministrstvo za kulturo, da nemudoma vzpostavi neposredni dialog s široko vključitvijo reprezentativnih predstavnikov vseh delov kulturnega sektorja, skladno tudi z zavezo trajnega dialoga med državo in vsemi stebri in deležniki, ki spadajo pod resor kulture.
Od ministrstva pričakujemo jasna in transparentna pojasnila predvsem glede
naslednjih vprašanj:
- Kakšen je dejanski obseg primanjkljaja Ministrstva za kulturo in na
katerih proračunskih postavkah nastaja? - Ali gre za posledico poslovanja ministrstva, zakonskih sprememb, ki
vplivajo na javni sektor v kulturi, ali za splošno potrebo po zmanjšanju
javnofinančnih odhodkov? - Ali se morebitno zmanjšanje nanaša na posamezne postavke ali na
celotne programe, vključno s postavko 180308? - Kakšna je pravna podlaga za trenutno zadrževanje postopkov, odločanja
in izplačil pred sprejetjem rebalansa? - Ali gre pri trenutnih ukrepih za interno navodilo ali za formalne odločitve,
ki imajo neposredne pravne učinke? - Kako bo ministrstvo ravnalo z že sklenjenimi pogodbami in izdanimi
odločbami? - Po kakšnih kriterijih bodo morebitna zmanjšanja izvedena? Ali bodo
ukrepi linearni ali selektivni? - Ali bodo pri morebitnih zmanjšanjih enakovredno obravnavani vsi trije
- stebri kulture – javni zavodi, nevladni sektor in samostojni delavci v
- kulturi?
- Kakšna bo ocena posledic za izvajanje programov, dogodkov, zaposlitve
in delo ustvarjalcev ter pogodbenih sodelavcev? - Kakšen je časovni načrt odločitev in kdaj bodo upravičenci prejeli jasne
informacije o nadaljnjem ravnanju? - Kako bo ministrstvo preprečilo likvidnostne težave izvajalcev, ki so svoje
delo načrtovali na podlagi sprejetih odločitev države? - Kako bo zagotovilo, da bodo upravni postopki potekali v skladu z
zakonskimi roki in načeli dobrega upravljanja?
Pričakujemo, da bo Ministrstvo za kulturo kot pristojni državni organ zagotovilo jasne, pravočasne in transparentne informacije o upravljanju javnih sredstev ter pojasnilo, kateri ukrepi imajo pravni učinek in kateri moredbiti predstavljajo notranje upravljavske postopke.
Če bo zaradi javnofinančne situacije potrebno prilagajanje financiranja, pričakujemo, da bo ministrstvo rešitve oblikovalo na način, ki spoštuje pravno varnost, legitimna pričakovanja izvajalcev in javni interes na področju kulture.
Morebitne spremembe prihodnjih kulturnih politik in financiranja so predmet legitimne politične razprave. Zgolj zaradi napovedi rebalansa proračuna, brez spremembe pogodb v skladu s 97. členom ZUJIK, Ministrstvo za kulturo nima podlage za zavračanje popolnih in utemeljenih zahtevkov za izplačilo. Sopodpisniki opozarjamo Ministrstvo za kulturo, da ne glede na menjavo vlade in ne glede na lahko tudi nasprotujoče si, vsekakor pa netransparentno prikazovano finančno stanje, ki naj bi ga novo vodstvo ministrstva prevzelo, obstaja temeljna dolžnost in odgovornost do izvajalcev, ki jo ministrstvo ima kot institucija izvršilne oblasti, ne glede na sestavo kabineta in vodstva.
Od ministrice za kulturo, ki se je ob nastopu funkcije zavezala k povezovalnemu delovanju in dialogu z vsemi deli kulturnega sektorja, zato pričakujemo takojšnjo vzpostavitev dialoga, celovito obrazložitev nastale situacije ter rešitve, ki bodo čim manj posegale v že prevzete obveznosti države ali podeljene pravice.
1Štiriletnega programskega razpisa za področje umetnosti (JPR-PROG-2026-2029), večletnega projektnega razpisa za področje umetnosti (JPR-VP-2026-2029), rednega letnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev (JPR-MV-2026), večletnega razpisa za krepitev podpornega okolja (JPR-KPOK-26-29), dvoletnega razpisa za kulturo in zdravje (JR-KIZ-2025-2026), ter večletnega (triletnega) razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju filmskih festivalov (JPR-VP-FF).
2Enoletni projektni razpisi za področja uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti ter arhitekture in oblikovanja z oznakami JPR-UPRIZ-2026, JPR-GUM-2026, JPR-VIZ-2026, JPR-AIO- 2026, JPR-IMU-2026.
Poziv podpisujejo:
Društvo Asociacija
Združenje dramskih umetnikov Slovenije
ZASUK – SINDIKAT ZA USTVARJALNOST IN KULTURO
Združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije KUDUS
Slovensko muzikološko društvo
Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev.
Nomad Dance Academy, Dragana Alfirević
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije
Zavod Sploh (Tomaž Grom, direktor)
Via Negativa (Špela Trošt, predsednica)
Društvo novinarjev Slovenije
Zveza kulturnih društev Slovenije
CUK Kino Šiška
Društvo ŠKUC
Društvo za razvoj filmske kulture
Društvo gledaliških režiserjev
Društvo Kapa
Društvo slovenskega animiranega filma
Finta – zavod za sodobne umetnosti
Luka Frelih, Društvo LJUDMILA
Janez Leban, Zveza Mink Tolmin
Društvo za sodobni ples
Društvo slovenskih književnih prevajalcev
Ustanova lutkovnih ustvarjalcev
Društva za oživljanje zgodbe 2 koluta (Mednarodni festival animiranega filma
Animateka), Katja Hohler, predsednica društva
Zavod Senzorium
Društvu arhitektov Ljubljane
Zveza slovenskih godb
Forum Ljubljana
Plesni Teater Ljubljana
Studio za raziskavo umetnosti igre
KUD Mreža
Inštitut ON Rizom
Zavod Bunker Ljubljana
Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO
Založba /*cf. – Zavod za založniško in raziskovalno dejavnost
Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo
Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev
Gibanju za dostojno delo in socialno družbo
Linn J. Koletnik
Evin Hadžialjević
Matej Tomažin, Zavod Artopolis
Aleksandra Sasa Loncar KD Qulenium
KUD Channel Zero
Drustvo Kreatura Moonlee
Zavod EMANAT
Zavod CONA
KUD Moment
KUD Center 21
Zavod Motovila
Društvo Gledališče Glej
Miha Kosovel, Društvo humanistov Goriške
Zavod Delak
Zavod Radio Študent
Slovenska sekcija IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost)
Lovorka Nemeš Dular
Hana Repše, Zavod MARS Maribor
Hana Čeferin, Zavod ETC
Lucka Centa, samostojna delavka v kulturi
Katarina Cerar Bajde, Društvo za razvijanje čuječnosti
Zavod Odprti predali, Kranj
Ajda Tomazin, samostojna delavka v kulturi, oblikovalka in koreografinja
Mario Batelić, samostojni delavec v kulturi
Neja Zorzut, samostojna delavka v kulturi, slikarka
Maja Bojanić, samostojna delavka v kulturi, intermedijska umetnica.
Nejc Trampuž, samostojni delavec v kulturi, intermedijski umetnik in fotograf
Tadej Stolić, KUD Morgan
Ana Laura Richter, Eva Garibaldi, Gaja Pegan-Nahtigal, Lučka Centa, članice
Društva Swamp Matter
Žiga Brdnik, samostojni delavec v kulturi, filmski kritik/recenzent
Zavod Co-Kreate
Ana Romih, samostojna delavka v kulturi, KUD qulenium Ljubljana
Darjan Krusevac, Drustvo Subart Kranj
Rok Kravanja, samostojni delavec v kulturi, igralec
Matija Brumen, samostojni delavec v kulturi
Ema Maznik Antić, samozaposlena v kulturi, kiparka
Maks Bricelj, umetnik
Mitja Obed – samostojni kulturni delavec
Jošt Lampret, samozaposleni v kulturi, instrumentalist
Gaja Mežnarić Osole, samostojna delavka v kulturi
Plesni Studio Intakt, Nataša Tovirac
Blaž P. Kosovel, samostojni delavec v kulturi, urednik
Magistrala, zavod za razvoj kulture
Danica Sretenović, samostojna delavka v kulturi
Miha Zadnikar Ilić, samostojni delavec v kulturi (koncertni cikel Defonija)
Tamás Tuza, samostojni delavec v kulturi, plesalec
Katja Zakrajšek, samostojna delavka v kulturi, prevajalka
Alja Lacković, samostojna delavka v kulturi, plesalka
Sara Šabec, samostojna delavka v kulturi
Petra Strban, samostojna delavka v kulturi
Nevena Aleksovski, samostojna delavka v kulturi
Luka Lavrenci, samostojni delavec v kulturi, oblikovalec
Saša Nemec, samostojna delavka v kulturi, intermedijska umetnica in producentka
Pia Brezavšček, samostojna delavka v kulturi
Mala Kline, samostojna delavka v kulturi
Tia Čiček, samostojna delavka v kulturi
Simona Kočar, samostojna delavka v kulturi
Suzana Koncut, samostojna delavka v kulturi
Mojka Končar
Mojca Zupančič, instrumentalistka, samostojna delavka v kulturi
Kulturno društvo Tututu
Maja Dekleva Lapajne, samostojna delavka v kulturi
Družina umetnosti Narobov
Društvo Tenzin, Mojca Muhič
Kulturno izobraževalno društvo PiNA
Zavod Exodos Ljubljana
Maska, Zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost
Barbara Kapelj, Zavod Generator
Fernanda Prado Verčič, Zavod Photo Dialogue
Ana Čigon, samostojna delavka v kulturi
Društvo slovenskih literarnih kritikov
in številni drugi, katerih podporo javnemu pozivu bomo sproti objavljali na spletni
strani Asociacije