^{Vir: Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS).}

Medtem ko v Sloveniji poteka boj za interpretacijo proračuna za leto 2026 in koalicija ne skriva želje, da se ta čim prej napiše na novo, se na novo piše tudi dolgoročni proračun Evropske unije, poimenovan Večletni finančni okvir oz. najpogosteje skrajšano kar v MFF (Multianual Financial Framework). Ta bo za obdobje 2028-2034 opredelil strukturo porabe sredstev EU, s tem pa mehanizme podpore, ki so izjemno pomembni tudi prihodnost slovenske kulture, zlasti na področju mednarodnega povezovanja, raziskovanja in razvoja sektorja.

V analizi želimo kar najbolj shematsko in razumljivo predstaviti način in pomen trenutnih procesov glede sprejemanja MFF, predvsem skozi prizmo sprejemanja programa AgoraEU. To je namreč program, v katerega se bo prenesel za kulturo najpomembnejši mehanizem, ki ga dobro poznajo številne NVO, pa tudi javni zavodi in podjetja, program Ustvarjalna Evropa. Ta se bo v novem finančnem okviru združil s programom CERV (Državljani, enakost, pravice in vrednote oz. Citizens, Eqality, Rights, Values), ki ga je EU vzpostavila v trenutno veljavnem večletnem proračunu. Evropska komisija, ki je pripravljala prvo različico novega MFF, se je namreč odločila predlagati poenostavitev strukture upravljanja, tako da se v prihajajočem obdobju predvidoma izvaja manj ločenih programov, ti pa postanejo večji in torej manj razpršeni. Tako Komisija predlaga, da se dosedanjih 52 programov združi v 16, obenem pa bi rada več kot 500 regionalnih inštrumentov prepustila v upravljanje neposredno 27 članicam EU in regijam.