V torek, 20. oktobra 2026, smo Društvo Asociacija in Kino Šiška v Katedrali Kina Šiška pripravili javno predvolilno soočenje Prostori kulture: vizija Ljubljane pred lokalnimi volitvami 2026. Županske kandidate ter predstavnice in predstavnike kandidatur in list smo soočili z vprašanji o financiranju kulture, pogojih za poklicno delo, kulturni infrastrukturi in dostopnosti kulture po mestnih četrtih. Pogovor je vodil Antun Katalenić, novinar Oštra.
Soočenja so se na naše vabilo udeležili Aleš Primc (Glas za otroke in družine), dr. Asta Vrečko (Levica), Jani Sever (Ljubljana smo vsi), Gregor Novak (Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča), Apolonija Simon (Vesna – zelena stranka in civilna družba), Jasmin Feratović (Piratska stranka Slovenije), Barbara Hieng Samobor (Lista Zorana Jankovića), Klemen Boštjančič (Gibanje svoboda), Matjaž Tomlje (Resni.ca), Kajetan Bajt (Zeleni), Izidor Predan (Krščanski socialisti) in Živa Vidmar (SD).
Financiranje kulture in plačano delo
Razprava o financiranju je odprla različne poglede na razmerje med javno podporo, trgom in pogoji za ustvarjanje. Kajetan Bajt je zagovarjal povezovanje financiranja z uspešnostjo ustvarjalcev, ki jo je presojal tudi skozi obisk in prodajo, ter posebno podporo začetnikom. Matjaž Tomlje je poudarjal iskanje zasebnih mecenov. Gregor Novak je nasprotoval obravnavi kulture kot pridobitne dejavnosti in zagovarjal proračunsko podporo, ki ustvarjalcem omogoča predvidljivejše življenje in delo. Klemen Boštjančič je zavrnil enačenje kakovosti kulture z dobičkonosnostjo ter izpostavil ohranjanje realne vrednosti sredstev in njihovo povečevanje tam, kjer so razvojne potrebe največje.
Barbara Hieng Samobor je zagovarjala kontinuiteto mestne kulturne politike. Navedla je, da so se sredstva MOL za nevladne organizacije od epidemije povečala za več kot 26 odstotkov, in poudarila vlogo javnih zavodov pri zagotavljanju dela samozaposlenim. Apolonija Simon je zagovarjala stabilne javne zavode in hkratno krepitev podpore nevladni kulturi. Jasmin Feratović je predlagal racionalizacijo infrastrukturnih naložb in več sredstev za programe ter plačilo ustvarjalcev.
Jani Sever je predstavil predlog dodatne podpore neodvisni produkciji v višini 800.000 evrov letno do leta 2029, z začetkom financiranja prek razpisov leta 2028. Med ukrepi je navedel večletne programe, 30 delovnih štipendij, ustreznejše honorarje, odkupe umetniških del in mednarodne koprodukcije. Asta Vrečko je poudarila, da morajo razpisi upoštevati tudi stroške prostorov ter omogočati honorarje, primerljive s plačilom zaposlenih. Zavzela se je še za več naročil in odkupov umetniških del.
Prostori za ustvarjanje in kulturna dediščina
Pomanjkanje dostopnih produkcijskih prostorov je bilo eno osrednjih vprašanj soočenja. Asta Vrečko je izpostavila potrebe sodobnega plesa, intermedijske umetnosti in ustvarjalcev brez ateljejev ter možnosti za preureditev opuščenih industrijskih prostorov. Klemen Boštjančič je opozoril na pomanjkanje glasbenih vadnic in potrebo po obnovi manjših kulturnih domov, namesto osredotočanja zgolj na velike investicije.
Jasmin Feratović je predlagal drugačen model upravljanja Cukrarne, po zgledu Stare mestne elektrarne, z odprtim in preglednim izborom zunanjega upravljavca ter več prostora za neodvisno produkcijo. Barbara Hieng Samobor je predstavila načrtovane prostore v Baragovem semenišču, na Ambroževem trgu in v nekdanji tovarni TEOL, kjer naj bi po njenih navedbah uredili približno 2.000 kvadratnih metrov za sodobni ples.
Apolonija Simon je opozorila na razmere v Križankah, potrebo po drugačni ureditvi strehe ter možnost, da bi avditorij bolj odprli mladim glasbenikom. Gregor Novak je napovedal osebno vključitev v reševanje vprašanj Plečnikovega stadiona in Križank ter tesnejše sodelovanje z državo. Izidor Predan je poudaril varovanje Plečnikovega stadiona, glavne železniške postaje in druge kulturne dediščine. Asta Vrečko, Aleš Primc in Živa Vidmar so nasprotovali načrtovani garažni hiši pod osrednjo tržnico.
Jani Sever je predlagal preusmeritev nedokončanega trgovskega dela Stožic v prostor športnega in kulturnega dogajanja. Predstavil je tudi zamisel mestnega filmskega sklada oziroma Agencije Ljubljane za film, ki bi lahko začela delovati leta 2029 in s predlaganim letnim obsegom približno 1,5 milijona evrov dopolnjevala financiranje filmske produkcije.
Kultura v četrtnih skupnostih
Potrebo po kulturnem življenju zunaj mestnega središča je izpostavila večina sodelujočih. Živa Vidmar je na primeru Rožnika opozorila, da pomanjkanje javnih prostorov omejuje srečevanje prebivalcev in delovanje društev. Podobno je Kajetan Bajt poudaril potrebo po prostorih in večji vlogi četrtnih skupnosti pri odločanju. Aleš Primc se je zavzel za kulturne centre v vseh četrtih in vsaj trikratno povečanje sredstev za ljubiteljsko kulturo že s prvim rebalansom po volitvah, tudi za podporo mentorjem in vodjem skupin.
Jani Sever je predlagal, da bi do leta 2030 z 1,5 milijona evrov investicijskih sredstev uredili najmanj 2.000 kvadratnih metrov dodatnih površin za neodvisno kulturo na štirih do šestih lokacijah. Za kulturne programe po četrtih je predvidel še 300.000 evrov letno. Popis in izbor prostorov bi po njegovem predlogu potekala leta 2027, urejanje pa med letoma 2028 in 2030.
Apolonija Simon je predlagala sodelovanje prebivalcev pri ugotavljanju potreb ter uporabo večnamenskih šolskih in vrtčevskih prostorov v popoldanskem času. Asta Vrečko je zagovarjala dostopne oziroma brezplačne prostore za kulturne izvajalce, participativni proračun in vključevanje prostorov za družbene dejavnosti v načrtovanje novih sosesk. Gregor Novak je poudaril, da morajo prostore spremljati sredstva in programi, ter predlagal kulturne vavčerje za prebivalce ob 18. in 60. rojstnem dnevu. Barbara Hieng Samobor je izpostavila obstoječe načrte za razvoj in povezovanje četrtnih skupnosti.
Dostopnost, vprašanja javnosti in sklepne zaveze
V zadnjem delu so sodelujoči odgovarjali tudi na vprašanja javnosti, zbrana prek spletnega obrazca in klepeta ob videoprenosu. Ta so med drugim odprla razmerje med javnim financiranjem in mecenstvom, delovne štipendije za samozaposlene ter podporo mladim in neformalnim ustvarjalcem.
Klemen Boštjančič je predlagal nov festival po zgledu Trnfesta, z brezplačnimi vsebinami in prostorom za neodvisno sceno. Ocenil je, da bi občina za tak program potrebovala približno 100.000 evrov. V sklepnih zavezah je povezal povečanje podpore alternativni in ljubiteljski kulturi, zagotavljanje prostorov ter oživitev festivalskega dogajanja zunaj centra.
Med zaključnimi poudarki so bili še institucionalna podpora sodobnemu plesu in intermedijski umetnosti, ki jo je izpostavila Asta Vrečko, sodelovanje kulturnih deležnikov pri odločanju, za katero sta se zavzela Apolonija Simon in Jasmin Feratović, ter zmanjševanje prekarnosti in odpiranje javnih prostorov, kar je poudarila Živa Vidmar. Izidor Predan je med zavezami navedel odpravo izključevanja in cenzure ter zaščito kulturnih spomenikov, Barbara Hieng Samobor pa ohranjanje visokega deleža kulturnega proračuna in izvedbo načrtovanih naložb.
Soočenje je del Asociacijine pobude Prostori kulture – lokalne volitve 2026. Izrečene zaveze bomo uporabili pri spremljanju kulturne politike in njihovega uresničevanja po volitvah.
Celotno soočenje si lahko ogledate na posnetku spodaj.
Preberite še:
Vsa gradiva pobude Prostori kulture: lokalne volitve 2026
Prednostne naloge za kulturo v Mestni občini Ljubljana 2026–2030