V četrtek, 22. oktobra 2026, smo Društvo Asociacija in Zavod PIP v Vetrinjskem dvoru pripravili javno predvolilno soočenje Prostori kulture: vizija Maribora pred lokalnimi volitvami 2026. Dogodek je potekal v okviru Šole za župane in v sodelovanju z Narodnim domom Maribor. Pogovor o financiranju kulture, prostorih za ustvarjanje, pogojih za poklicno delo in razvoju kulturnega življenja po mestu je vodila Petra Peternel, vodja projektov pri Zavodu PIP.
Soočenja so se na naše vabilo udeležili Matej Vodopivec (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti), Aleš Ernecl (Stranka Straža), Matevž Frangež (Zavezništvo za Maribor – SD, Levica in Lista kolesarjev in pešcev), Andrej Matvoz (neodvisni kandidat s podporo Gibanja Svoboda), Andrej Bauman (Bauman. Za Maribor.) in Bor Greiner (BOR za spet naš MB).
Financiranje kulture in pogoji za plačano delo
Razpravo smo odprli z vprašanjem, kaj bodo kandidati v primeru izvolitve najprej spremenili, da bo v Mariboru mogoče redno ustvarjati in biti za to tudi ustrezno plačan. Izhodišče so bile ugotovitve Asociacijine analize o nizkih projektnih podporah, negotovosti pri načrtovanju in počasnejši rasti sredstev za poklicno nevladno kulturo.
Andrej Bauman je zagovarjal cilj, da bi kulturi namenili deset odstotkov občinskega proračuna. Predlagal je tudi možnost dveletnega ali triletnega projektnega financiranja, ki bi ob obstoječem večletnem programskem razpisu izvajalcem omogočalo lažje načrtovanje. Poudaril je pomen pravočasno zaključenih razpisov in dodelitve sredstev. Matevž Frangež je opozoril na podfinanciranost nevladnih organizacij in potrebo po močnejši podpori neodvisnemu ustvarjanju. V sklepnih zavezah je kot cilj navedel približevanje desetim odstotkom realiziranih proračunskih odhodkov za kulturo. Andrej Matvoz je napovedal pregled razpisov, pogodb in storitev ter ohranjanje deleža sredstev, njihovega samodejnega usklajevanja z rastjo življenjskih stroškov pa ni obljubil.
Bor Greiner je kot prednostno nalogo izpostavil predvidljivo financiranje in napovedal podroben pregled občinskih financ. Aleš Ernecl je poudarjal odvisnost županovih odločitev od mestnega sveta in proračunskih možnosti ter zavrnil določanje konkretnih zneskov. Matej Vodopivec je zagovarjal krepitev kulture v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, tudi s prerazporejanjem obstoječih sredstev.
Prostori za ustvarjanje, Center Rotovž in Pekarna
Pomemben del soočenja je bil namenjen razmerju med velikimi infrastrukturnimi naložbami in vsakdanjimi potrebami ustvarjalcev po vadbenih, produkcijskih in skladiščnih prostorih. Razprava je odprla tudi vprašanje, kako zagotoviti dostopnost prostorov, kadar brezplačno uporabo spremljajo visoki obratovalni in tehnični stroški.
Frangež je predlagal odpiranje praznih občinskih prostorov ustvarjalcem in mladim ter omogočanje začasne rabe. Posebej je izpostavil območje nekdanjega MTT in zamisel kreativnega mesta Novo Melje. Pri pogojih uporabe je zagovarjal dostopnost, brezplačne uporabe vseh teh prostorov pa ni obljubil. Bauman je poudaril, da mora Center Rotovž služiti tudi neodvisnim ustvarjalcem in nevladnim organizacijam. Opozoril je še na potrebo po obnovi in prilagoditvi obstoječih prostorov, med drugim v Unionu. Greiner je izpostavil potrebe sodobnega plesa po namenskem prostoru in zagovarjal boljšo souporabo infrastrukture. Predlagal je tudi odpiranje Ljudskega vrta za kulturne dogodke. Ernecl je nasprotoval temu, da občina prazne prostore ohranja neizkoriščene zaradi pričakovanega tržnega donosa, in podprl njihovo dostopnejšo uporabo. Matvoz je opozoril na zakonske pogoje brezplačnega oddajanja občinskih nepremičnin in potrebo po premišljenih rešitvah. Med predlogi v razpravi je bila tudi možnost vavčerjev za kritje stroškov uporabe prostorov.
Na neposredno vprašanje, ali Pekarna ostaja na sedanji lokaciji, so pritrdili Greiner, Frangež in Vodopivec. Frangež je ob tem poudaril potrebo po obnovi in zagotavljanju varnosti. Ernecl je odločitev vezal na želje uporabnikov, Bauman in Matvoz pa jasne zaveze o ohranitvi lokacije nista podala.
Evropski projekti in regionalno povezovanje
Odprli smo tudi vprašanje občinske podpore nevladnim organizacijam pri zagotavljanju lastnega deleža za evropske projekte. Bauman je obljubil, da bi v primeru izvolitve v okviru Urada za kulturo in mladino zagotovil sredstva za pomoč kulturnim izvajalcem, uspešnim na mednarodnih razpisih. Višine te podpore ni določil. Frangež je poudaril vključevanje kulture v regionalni razvojni program in razvoj Novega Melja predstavil kot eno od možnih vsebin. Opozoril je, da morajo infrastrukturne naložbe spremljati zagotovljena sredstva za programe, vzdrževanje in obratovanje. Zavzel se je za dogovor z državo o sofinanciranju delovanja Centra Rotovž. Bauman je pred svojim predčasnim odhodom pozval tudi k skupnemu prizadevanju za prenos stroškov centra na državo.
Kultura po mestnih četrtih in sodelovanje pri odločanju
Vodopivec je na primerih Studencev opozarjal na neustrezne prostorske pogoje društev ter pomen sodelovanja med kulturnimi organizacijami, prebivalci in verskimi skupnostmi. Zagovarjal je skupnostne prostore, ki bi lahko povezovali tudi več mestnih četrti. Ernecl je podprl večjo vlogo prebivalcev pri odločanju in večji delež participativnega proračuna za mestne četrti. Matvoz je napovedal razvoj kulturnega dogajanja po vsej občini v skladu s potrebami prebivalcev. Predlagal je tudi stalni oder na Rotovžu, na katerem bi priložnost dobili še neuveljavljeni ustvarjalci.
Pri pripravi naslednjega lokalnega programa za kulturo smo izpostavili pomen dejanskega upoštevanja predlogov kulturnega sektorja in spremljanja učinkov ukrepov. Frangež je zagovarjal vključujočo pripravo programa z merljivimi cilji, Matvoz pa jasnejše kazalnike in pregledno porabo sredstev. Greiner je opozoril, da sodelovanje ustvarjalcev pri pripravi dokumentov potrebuje tudi nadaljevanje v izvedenih ukrepih.
Vrednost kulture in sklepne zaveze
Vprašanje javnosti je razpravo usmerilo tudi k vrednosti kulture, ki ne prinaša neposrednega zaslužka, množičnega turističnega obiska ali velike promocije mesta. Frangež je poudaril kakovost življenja in možnosti za uresničevanje ustvarjalnih potencialov. Matvoz je zagovarjal podporo kulturnemu izražanju ne glede na dobiček, Vodopivec pa povezovanje prebivalcev in vključevanje različnih generacij. Moderatorka je ob tem opozorila, da nevladna kultura poleg prostovoljskega dela obsega tudi profesionalne organizacije in plačano delo.
V sklepnih zavezah je Frangež povezal večji proračunski delež za kulturo, odpiranje praznih prostorov in krepitev povezanega kulturnega okolja. Matvoz je izpostavil dialog, ohranjanje kulturnega standarda, dostopnost po mestnih četrtih in transparentnost. Vodopivec je poudaril podporo kulturi v različnih delih mesta, oživitev Rotovža in sodelovanje med skupnostmi. Greiner je svoje zaveze strnil v predvidljivo financiranje, boljšo souporabo prostorov in več možnosti za kulturo po vsem mestu. Ernecl je zagovarjal drugačne proračunske prioritete in zmanjševanje porabe, ki po njegovi oceni koristi zasebnim interesom.
Soočenje je del Asociacijine pobude Prostori kulture – lokalne volitve 2026. Izrečene zaveze bomo uporabili pri spremljanju kulturne politike in njihovega uresničevanja po volitvah.
Celotno soočenje si lahko ogledate na posnetku spodaj.
Preberite še: