
Kako povezovanje kulture in zdravja razvijati v Sloveniji? Na mednarodni konferenci Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?, ki jo je Asociacija 8. oktobra 2026 gostila v Kinu Šiška, sta konkretne možnosti in odprta vprašanja tega sodelovanja osvetlili tudi dve slovenski praksi: Prisluhni gibu in Objem glasu.
Po evropskem pregledu ter izkušnjah iz Latvije in Italije se je pozornost usmerila v domače okolje. Predstavitvi sta pokazali, kako lahko delo z gibom in glasom podpira ljudi s kronično bolečino ter prostovoljce v paliativni oskrbi. Odprli sta tudi vprašanja strokovnega sodelovanja, spremljanja učinkov in pogojev za dolgoročnejši razvoj programov.
Prisluhni gibu
Tjaša Jerak je predstavila program Prisluhni gibu, plesno-gibalno terapijo za osebe s kronično bolečino. V pilotni raziskavi je sodelovalo 14 žensk s fibromialgijo, starih od 48 do 80 let. Program so razvijali v sodelovanju z Društvom za fibromialgijo in dr. Heleno Jamnik z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije Soča.
Dvanajst tedenskih srečanj je bilo namenjenih učenju samoregulacije, prepoznavanju telesnih odzivov in razvijanju načinov za lažje soočanje s simptomi. Udeleženke so ob zaključku oblikovale tudi individualne akcijske načrte za uporabo pridobljenih veščin v vsakdanjem življenju. Spremembe so spremljali z vprašalniki pred programom, ob zaključku in tri mesece pozneje ter z zapisi srečanj in intervjuji. Predstavljeni rezultati so pri tem pokazali raznolike odzive. Pri delu udeleženk so zaznali trajnejša izboljšanja, zlasti pri spanju, razpoloženju in samoregulaciji, pri drugih je bil odziv delen, pri nekaterih pa so zabeležili poslabšanje, predvsem na področju razpoloženja. Spremembe v jakosti bolečine so bile na ravni celotne skupine manj izrazite.
Izkušnje udeleženk so obenem osvetlile vrednost varnega skupinskega prostora: možnost, da so v svojem doživljanju bolečine slišane in razumljene, da ga izrazijo tudi z gibom ter razvijajo bolj sprejemajoč odnos do telesa. Predstavitev je zato poleg možnosti programa izpostavila pomen individualnega spremljanja in zagotovljene poti do dodatne strokovne pomoči ob poslabšanju. Tjaša Jerak je poudarila tudi željo, da bi program dobil trajnejše mesto v podpornih in zdravstvenih okoljih ter presegel odvisnost od posameznih razpisov.
Objem glasu
Neža Pele in Jaka Škapin sta predstavila Objem glasu, projekt vokalno-gibalne improvizacije, namenjen podpori prostovoljcem Slovenskega društva Hospic. V osmih srečanjih so ustvarjali prostor, v katerem so lahko podporo prejeli tudi ljudje, ki jo pri svojem delu ponujajo drugim. Delo z glasom in telesom je spremljala psihološka in psihoterapevtska podpora, del srečanj pa je bil namenjen skupni refleksiji. Vsebino so sproti prilagajali odzivom in potrebam prostovoljcev ter odpirali teme podpore, čustev, tišine in prisotnosti.
Po predstavljenih ugotovitvah evalvacije so udeleženci poročali o boljšem stiku s telesom, glasom in čustvi ter večji zmožnosti umirjanja in čustvene regulacije. Pridobljene izkušnje so povezovali tudi s svojim prostovoljnim delom: lažje so ostajali prisotni ob umirajočih in njihovih bližnjih ter dopuščali tišino, ne da bi morali ves čas nekaj narediti. Projekt je spremljalo preverjanje počutja pred srečanji, ob njihovem zaključku in po treh mesecih. Izvajalci so predstavili tudi knjižico o poteku in ugotovitvah projekta ter napovedali zvočni priročnik z vajami. Med možnostmi nadaljevanja so izpostavili delo z oskrbovanci hospica skupaj s prostovoljci, ki pristop že poznajo.

Predstavitvi Tjaše Jerak in Neže Pele ter Jaka Škapina si lahko ogledate spodaj.
Kaj potrebujemo za naslednji korak?
Predstavitvi sta ponudili konkretni izhodišči za razmislek o sistemski podpori povezovanju kulture in zdravja. Osvetlili sta pomen sodelovanja umetniških in zdravstvenih oziroma psihosocialnih strokovnjakov, spremljanja različnih odzivov udeležencev ter možnosti nadaljnje podpore. Odprto pri tem ostaja, kako zagotoviti kontinuiteto, ki bo omogočala razvoj, preverjanje in dostopnost takšnih programov tudi po zaključku posameznega projekta.
Sklop »Od praks do sistema: kultura in zdravje v Sloveniji« je potekal v okviru Culture & Health Platform. Platformo Culture & Health sofinancira Evropska unija.
