Nevladne organizacije

Davek na dobiček pravnih oseb se zvišuje

Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), ki je bil objavljen v uradnem listu decembra 2023 med drugim določa vire za financiranje projektov in ukrepov, povezanih s poplavami in plazovi. Med drugim za naslednjih pet let povečuje davek na dobiček pravvnih oseb na 22 odstotkov.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) v 60. členu določa, da se davek plačuje po stopnji 19 odstotkov od davčne osnove. V skladu z določbo 64. člena ZORZFS pa se za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 davek plačuje po stopnji 22 odstotkov. Znesek, ki ga predstavlja razlika treh odstotnih točk je namenski prihodek proračunskega sklada za obnovo. V omenjenih letih bo 19-odstotno splošno stopnjo zamenjala 22-odstotna stopnja.

Preberite več

SERVIS: Nov obvezni zdravstveni prispevek!

S 1. januarjem 2024 se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T), ki je bil 19. julija 2023 objavljen v Uradnem listu številka 78/2023. Tako se od začetka letošnjega leta vsem zavezancem obračuna obvezni prispevek za zdravstveno zavarovanje (OPZ), ki je določen v fiksnem mesečnem znesku 35 evrov.

Na spletni strani Finančne uprave RS sporočajo, da je »… prehodni račun in sklic za plačilo OZP enak kot za druge prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje«, in sicer SI56 011008883000073 ter davčna številka izplačevalca/delodajalca/zavezanca-45004. Novi OZP se prvič obračuna in odtegne pri izplačilu plače in nadomestila plače, pokojnine in nadomestilih iz obveznega socialnega zavarovanja (starševsko nadomestilo, nadomestilo za brezposelnost), ki se nanašajo na obdobje januar 2024, ne glede na datum izplačila. Izplačevalec obračun prispevka prikaže v REK obrazcu, ki je za obdobja od vključno januar 2024 dalje ustrezno dopolnjen. Izplačevalec prejemka poroča o odtegljaju na FURS z elektronskim obrazcem REK-O (delodajalec) oziroma REK 1b (izplačevalec pravic iz javnih sredstev).

Preberite več

SERVIS: Spremembe pri obračunavanju civilnopravnih pogodb (npr. avtorske pogodbe, podjemne pogodbe)

Decembra 2023 so bile sprejete in stopile v veljavo spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N). Ena od pomembnih novosti je obračunavanje prispevkov od dohodkov, ki jih organizacije posameznikom izplačujejo na podlagi civilnopravnih pogodb kot so podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, pogodbe o občasnem delu upokojencev in druge. Spremembe je treba upoštevati pri obračunavanju prispevkov za plačila od 1. februarja 2024 dalje.

Novela zakona usklajuje plačilo prispevkov od dohodkov, doseženih na podlagi drugega pravnega razmerja, z novo sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki je zavzelo stališče, da se morajo tudi pri določitvi osnove za plačilo prispevkov od dohodkov, doseženih na podlagi drugega pogodbenega razmerja, upoštevati stroški v zvezi z doseganjem dohodka. Skladno s tem zakon določa, da se prispevki plačujejo od osnove, ki jo predstavlja vsako posamezno plačilo za opravljeno delo ali storitev, ki se prejme na podlagi drugega pravnega razmerja, kar vključuje tudi povračila normiranih stroškov v višini 10 odstotkov dohodka.

Preberite več

Spremembe ZUJIK: Se ministrstvo ogiba zagristi v kislo jabolko pogojev dela v NVO kulture?

Ob koncu javne razprave o predlogu Zakona o dopolnitvi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK-H), ki je bil 21. decembra 2023 objavljen na spletnih straneh Ministrstva za kulturo, smo v Društvu Asociacija pripravili vsebinski odziv.

V njem pozdravljamo namero in napore ministrstva, da trajneje uredi socialne in delavske pravice samozaposlenih v kulturi, a opozarjamo, da izolirani in finančno nepodprti ukrepi tega ne bodo storili, še več, povzročijo lahko več škode kot koristi. Poleg tega snovalcem zakona predlagamo nov člen, ki bi administrativno razbremenil sektor kulture.

Preberite več

Razpisne priložnosti (december 2023)

Za vas smo ponovno zbrali nekaj razpisnih priložnosti s področja kulture, samozaposlenih v kulturi ter drugih delavcev in delavk na tem področju.

Na spodnjem seznamu si lahko ogledate vrsto domačih in tujih priložnosti za razvoj na posamičnih področjih kulture.

Preberite več

Kulturosferin podcast: Demokracija in nevladne organizacije v letu 2023

Zadnji kulturosferin podcast v letu 2023 bomo namenili širšemu političnemu pregledu stanja demokracije v Sloveniji in vloge ki jo v njej igramo nevladne organizacije, tudi tiste delujoče v kulturi. Na tiskovni konferenci iniciative, o kateri smo že govorili tudi v kulturosferinem podcastu, smo se pogovarjali o demokratičnih vrednotah in procesih, predvsem v povezavi z delovanjem trenutne vlade ter o pomenu in namenu iniciative Glas ljudstva za izboljšanje demokratičnih pravic volilk in volilcev.

Preberite več

Monitoring izpolnjevanja predvolilnih obljub vlade

Iniciativa Glas Ljudstva, v kateri za področje kulture sodelujemo tudi v Asociaciji, je na tiskovni konferenci predstavila ključne ugotovitve monitoringa uresničevanja predvoilnih obljub trenutne vlade . Na tiskovni konferenci smo skupaj s strokovnjaki za druga vsebinska področja monitoringa predstavili naš pogled na delo trenutne vlade na področju kulture in ocenili uspešnost izpolnjevanja njihovih obljub.

Preberite več

Kulturosferin podcast: Strategija razvoja kulture MOL – Pogovor z Urošem Vebrom

V tokratnem kulturosferinem podcastu smo se pogovarjali z Urošem Vebrom iz zavoda Projekt Atol. Uroš je izjemen poznavalec ljubljanske in nacionalne kulturne politike, poleg tega pa se na zavodu v glavnem ukvarjajo s produkcijo intermedijskih umetnosti, ki so strani MOL edinstveno podprti. Pogovarjali smo se o delovanju zavoda, strukturi javnih sredstev za kulturo v Ljubljani in z njimi povezanim ekosistemom nevladne kulture v prestolnici.

Preberite več

Asociacija na odločevalce naslovila pobudo za več sredstev za investicije v prostorsko in tehnično infrastrukturo NVO kulture

V društvu Asociacija smo ob prvi zaključeni izvedbi poziva Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za zagotavljanje najbolj nujnih prostorskih in tehničnih investicij v polju nevladne kulture, ki je med upravičence naposled uvrstil tudi profesionalne NVO v kulturi, na resorno ministrstvo ter odločevalce obrnili s pobudo za noveliranje tz. Zakona o kulturnem evru, ki je podlaga za izvajanje mehanizma. Z objavo poziva so se naposled uresničila prizadevanja društva, da se zakon izvaja v svoji celoti.

V odzivu smo odločevalce med drugim opozorili, da kot nujno vrednotimo, da se ob vsakokratni objavi mehanizem izvede kot razpis in ne poziv, samo tako je namreč mogoče zagotoviti, da bo med množico potreb v profesionalni, pa tudi ljubiteljski nevladni kulturi mogoče na osnovi strokovne presoje prepoznati in podpreti prav najbolj nujne ter tiste, ki obetajo smiseln in daljnosežen razvojni učinek. Temeljni problem, ki ga je poziv zgolj še podčrtal, pa ostaja mnoštvo potreb in zatečeno stanje na ravni investicij v prostorsko ter tehnično infrastrukturo nevladne kulture v svoji celoti, ki jo za izvedbo mehanizma zagotovljena sredstva ne bodo mogla uspešno nasloviti.

Preberite več

Vesti o dobrodošlih premikih za kulturo in ustvarjalke na ravni Evrope

Evropa še nikoli ni bila bližje opredelitvi evropskega statusa umetnika. Odbor za kulturo in izobraževanje (CULT) ter Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) Evropskega parlamenta sta namreč 24. oktobra s 43 glasovi za, petimi glasovi proti in tremi vzdržanimi glasovi sprejela skupni osnutek zakonodajne pobude, ki sta ga pripravila poslanca Domènec Ruiz Devesa (S&D, Španija) in Antonius Manders (EPP, Nizozemska). Parlament tako prvič v zgodovini poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje pravni okvir EU za izboljšanje socialnih in poklicnih pogojev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih s kombinacijo zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, kar v Društvu Asociacija, predvsem v luči pogosto slabih pogojev dela v sektorju, pozdravljamo.

Sočasno je za kulturo in ustvarjalnost osrednjega pomena vest, da je skozi vrsto aktivnosti in odzivom akterjem uspelo doseči, da program Ustvarjalna Evropa v okviru dogovorjenega proračuna EU za leto 2024 ne bo deležen napovedanih rezov, temveč bo edini evropski program, namenjen nadnacionalnemu kulturnemu sodelovanju, doživel celo majhno povečanje, s čimer bodo razpoložljiva sredstva znašala 335 milijonov evrov, kar je nekoliko več od prvotnega predloga Evropske komisije. Ob sicer dobri vesti, ki bo po potrditvi 11. novembra na Svetu EU in v Evropskem parlamentu dokončnega glasovanja deležen 20. novembra v Svetu in 22. novembra na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, z, potencialni prijavitelji iz Slovenije upravičeno ostajajo zaskrbljeni. Po treh od sedmih predvidenih rokov Javnega poziva za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki je osrednjega pomena za njihovo samozavestno participacijo na razpisih v okviru programa Ustvarjalna Evropa, zaradi počrpanja razpoložljivih sredstev in zastajanja aktivnosti Sektorja za nevladne organizacije pri Ministrstva za javno upravo, ki poziv izvaja s sredstvi iz Sklada za NVO, kar je mogoče pripisati tudi vladnemu nenaslavljanju položaja na resorju, poziv, ključen za mednarodno vključevanje in sodelovanje domače kulture, namreč ostaja zaprt.

Preberite več