V Društvu Asociacija sicer pozdravljamo namero prenove medijske zakonodaje in s tem tudi novega zakona o medijih, ki je ga je pristojno ministrstvo decembra poslalo v javno obravnavo, a predlagan je zakon prešibak in brez zob. Zakon za spremembe ne predvideva ustrezne podlage v finančnih sredstev, ne naslovi težav nevladnih medijev in ne rešuje problematike samostojnih novinarjev.
Zastarela ureditev medijev in hitre tehnološke spremembe zahtevajo korenit razmislek o medijski ureditvi, zato nas predlog Zakona o medijih na več mestih preseneča, saj v njem ob uvedbi nekaj izboljšav ne uzremo dovolj temeljne in daljnosežne reformne naravnanosti, ki jih naša medijska krajina potrebuje.
Četudi namreč predlog Zakona o medijih diverzificira oblike državnih pomoči, s katerimi lahko država spodbuja in razvija domačo medijsko krajino, v društvu Asociacija vrednotimo, da je osrednje in najbolj temeljno sporočilo odkritosrčnosti in daljnosežnosti predlaganih reform mogoče uzreti v višini sredstev, ki jih skozi predlog zakona zakonodajalci določajo za njihovo zagotavljanje. V Asociaciji opozarjamo, da je omenjena količina sredstev (4-odstotke RTV prispevka) preprosto prenizka, da bi lahko bistveno učinkovala na stanje na področju medijev, pri čemer želimo odločevalce opomniti, da je že po veljavni ureditvi zgolj za sofinanciranje programskih vsebin medijev posebnega pomena Ministrstvo za kulturo ob objavi rednega letnega razpisa po zakonu dolžno zagotoviti 3-odstotke RTV prispevka, česar ne zgolj ni zagotovilo, temveč omenjenih treh odstotkov ni bil vreden kar celoten razpis.
Poleg tega je v zakonu precej nejasnosti in pomenskih lukenj, ki ga nepotreboma delajo nejasnega. Eden tak manko, ki ga želimo izpostaviti, je nejasnost ali pa praznina med dejavnostmi, ki jih predlagatelji zakona uvrščajo med »dejavnost razširjanja programskih vsebin« in uveljavljenimi dejavnostmi po Standardni klasifikaciji dejavnosti, iz katerih naj bi, izhajala obveznost vpisa v prenovljeno evidenco medijev. Verjamemo hkrati, da bodo različni deležniki, ki bodo sodelovali v javni razpravi, opozorili na tovrstne pomanjkljivosti predlagane ureditve, predlagatelji pa jih bodo v korist zakona upoštevali, ter predrugačen zakon vnovič posredovali v javno razpravo.
V Asociaciji smo osrednjo pozornost namenili rešitvam in ureditvi, ki se dotika samostojnih novinarjev ter izdajateljev medijev, ki so nevladne organizacije po Zakonu o nevladnih organizacijah. Ker zakon v nobeni bistveni točki ne pomeni osmislitve obstoja statusa in razvida samostojnega novinarja, predlagamo bodisi njegovo ukinitev in uvedbo spodbud za novinarje kot obliko državne pomoči bodisi krepitev njihovega položaja z uveljavitvijo ureditve analogne tisti v primeru samozaposlenih v kulturi, vključno s spodbudami in možnostjo kritja socialnih pravic iz državnega proračuna. Samostojni novinarji so pomembni partnerji države pri uresničevanju javnega interesa na področju medijev, zato v Asociaciji menimo, da bi država morala storiti veliko več, da bi zagotovila neodvisno, visoko etično, kakovostno novinarstvo, tudi skozi osmislitev statusa neodvisnega novinarja. Kot osrednjega pomena hkrati v Asociaciji vrednotimo, da zakon uveljavi enakovredne možnosti vseh slovenskih glasbenih izvajalcev, tudi takih, ki glasbe ne izvajajo v slovenskem jeziku ali ustvarjajo instrumentalno glasbo, da so zastopani v radijskih programih ter tako predlagamo novo definicijo slovenske glasbe.
Drug sklop predlogov Asociacije pa se, kot že izpostavljeno, nanaša na krepitev pogojev za delovanje in razširjanje medijskih vsebin izdajateljev, ki sestavljajo tz. »tretji medijski sektor«, ter jih država v sedanji ureditvi, ki jo s predlogom ohranja, tj. predvsem skozi medije s statusom programov posebnega pomena nezadostno spodbuja in ščiti. Pomembnost omenjenega sektorja in skupnostnih medije je v evropskem prostoru široko formalno priznana in sistemsko spodbujana kot ključen steber medijske pluralnosti. In vendar se zdi, da se domači odločevalci na vseh korakih odločajo ignorirati dejstvo, da prav ta del medijske krajine deluje v bistveno drugačnih pogojih, ki jih narekujejo tako poslanstvo, zavezanost skupnosti, kot neprofitna naravnanost.
Zato oporekamo stališču predlagatelja, da morajo biti do javnega denarja »pod enakimi pogoji upravičeni vsi medijski izdajatelji«, ter predlagamo več sprememb določil, ki bi bistveno okrepile njihov položaj, med njimi spodbude za zaposlovanje, razširitev statusa nepridobitnega programa posebnega pomena na tiskane in elektronske medije, oprostitev plačila agenciji idr.Ker se zdi, da bo proces priprave končnega zakonodajnega predlog, za katerega predlagatelje vnovič pozivamo, da ga javnosti predložijo v razpravo pred sprejemanjem, in ker ima vlada možnost, da položaj izdajateljev medijev, ki so nevladne organizacije okrepi nemudoma, odzivu prilagamo predlog sprememb in dopolnitev Uredbe o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin medijev s pozivom, naj vlada ukrepa ter že pred sprejemom zakona okrepi medijski pluralizem ter pogoje za delovanje neodvisnih in neprofitnih medijev.
Celotno besedilo razpisa in predloge členov si lahko preberete na povezavi.