Med 15. in 16. oktobrom 2026 je v Rigi potekala mednarodna konferenca Learning to Care: Education and Training in Culture and Health, posvečena izobraževanju, strokovnemu usposabljanju in medsektorskemu sodelovanju na področju kulture in zdravja. Konference in spremljajočega partnerskega srečanja evropskega projekta CARE – Culture for Mental Health se je udeležila strokovna vodja Društva Asociacija Polona Torkar.
Konferenca, ki je potekala na Univerzi Rīga Stradiņš, je povezala umetnike, kulturne delavce, strokovnjake s področja zdravstva, socialnega varstva in izobraževanja ter predstavnike institucij in oblikovalce politik. V ospredju so bila vprašanja razvoja kompetenc za medsektorsko sodelovanje, vključevanja umetnosti v zdravstveno in socialno okolje ter oblikovanja ustreznih izobraževalnih in podpornih mehanizmov.
Kako povezovanje kulture in zdravja razvijati v Sloveniji? Na mednarodni konferenci Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?, ki jo je Asociacija 8. oktobra 2026 gostila v Kinu Šiška, sta konkretne možnosti in odprta vprašanja tega sodelovanja osvetlili tudi dve slovenski praksi: Prisluhni gibu in Objem glasu.
Po evropskem pregledu ter izkušnjah iz Latvije in Italije se je pozornost usmerila v domače okolje. Predstavitvi sta pokazali, kako lahko delo z gibom in glasom podpira ljudi s kronično bolečino ter prostovoljce v paliativni oskrbi. Odprli sta tudi vprašanja strokovnega sodelovanja, spremljanja učinkov in pogojev za dolgoročnejši razvoj programov.
Kaj o vplivu umetnosti na zdravje kažejo raziskave in kako ta spoznanja vključiti v javne politike? Uvodni sklop mednarodne konference Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost? je povezal evropski pregled področja s konkretnimi ugotovitvami o učinkih umetniških dejavnosti ter pogojih za njihovo odgovorno izvajanje.
Konferenco je Asociacija gostila 8. oktobra 2026 v Komuni Kina Šiška. Odprla sta jo predsednik društva Uroš Veber in Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana. Dogodek je moderirala Zala Orel, potekal pa je v slovenščini in angleščini s simultanim tolmačenjem. Uvodni sklop je potekal v okviru Culture & Health Platform. Edith Wolf Perez je predstavila evropska priporočila za povezovanje kulture in zdravja, prof. Vicky Karkou pa raziskovalne ugotovitve, njihove omejitve in vprašanje usposobljenosti izvajalcev.
Kako lahko umetnost podpre zdravje in dobro počutje ter kaj potrebujemo za trajnejše sodelovanje kulture, zdravstva in socialnega varstva? Mednarodna konferenca Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost? je povezala evropska priporočila, raziskovalne ugotovitve in praktične izkušnje iz Latvije, Italije ter Slovenije.
Asociacija je konferenco gostila 8. oktobra 2026 v Komuni Kina Šiška. Trije vsebinski sklopi so osvetlili možnosti povezovanja kulture in zdravja ter vprašanja njegovega razvoja: kdo programe izvaja, kako vanje vključujemo udeležence, kako spremljamo njihove izkušnje in kako zagotovimo nadaljevanje po zaključku posameznega projekta.
Vlada je 11. septembra 2026 Državnemu zboru predložila Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Z rebalansom, ki je bil 1. oktobra sprejet, se proračun za leto 2026 prilagaja višjim ocenam prihodkov in odhodkov, predvideni primanjkljaj državnega proračuna pa se glede na sprejeti proračun za leto 2026 povečuje za okoli 100 milijonov evrov.[i] Medtem je vlada v obravnavo v Državni zbor že poslala predlog sprememb proračuna za leto 2027 in predlog proračuna za leto 2028. Brez upoštevanja sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost so prihodki v rebalansu 2026 višji za 750 milijonov evrov, odhodki pa za okoli 800 milijonov. Vlada v rebalansu zagotavlja tudi 320 milijonov evrov dodatnih sredstev za projekte iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki se izteka konec leta. Skupaj s sredstvi za NOO se odhodki glede na sprejeti proračun povečujejo za 1,1 milijarde evrov. Približno polovica dodatne porabe je namenjena izdatkom zaradi dviga minimalne plače in uvedbe zimskega regresa. Proračun se dejansko spreminja za zadnje tri mesece leta 2026. Na ravni celotnega proračuna je smiselno omeniti, da približno četrtino k višjim odhodkom prispevajo projekcije za nakup vojaške opreme in da rebalans predvideva 100 milijonov evrov nižji transfer Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, torej plačniku storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Fiskalni svet opozarja, da bo morala vlada v proračunih za naslednji dve leti »izvesti konkretne ukrepe za zagotovitev vzdržnih javnih financ«.[ii] V tem kontekstu je treba ugotovitve pri analizi rebalansa preveriti tudi pri proračunih za leti 2027 in 2028 in oceniti, ali vsebujeta finančne reze na področju kulture.
V društvu smo spremembe proračuna pregledali z vidika kulturno-umetniškega sektorja s posebnim poudarkom na nevladni kulturi ter glede na sprejeto zakonodajo, trende, stanje v sektorju in ukrepe, ki jih je aktualno vodstvo ministrstva sprejelo v obdobju od imenovanja nove vlade 4. junija 2026. V prvem delu smo pregledali skupni obseg proračuna za kulturo in njegove ključne spremembe, nato pa smo se osredotočili predvsem na programe in ukrepe, pomembne za nevladno kulturo in samostojne delavce v kulturi. V drugem delu smo pregledali glavne programe in podprograme ter poskušali identificirati spremenjene prioritete trenutnega vodstva ministrstva. Sledili smo prerazporeditvam, izpostavili podprograme, kjer se sredstva jemljejo, in poskušali razumeti, kakšen vpliv na kulturno-umetniški sektor bodo tovrstne prerazporeditve imele. Ugotovili smo, da je dober del prerazporeditev in rezov povezan z dogajanjem v juliju 2026, ko je Ministrstvo za kulturo ustavilo razpise in povzročilo zmedo ter posledično tudi negotovost in konkretne stroške med organizacijami in posamezniki, ki delujejo na področju kulture. V sklepnem delu podajamo priporočila vladi in Državnemu zboru za obravnavo proračunov za leti 2027 in 2028.
Pred lokalnimi volitvami smo v Asociaciji pripravili priporočila za razvoj lokalnih kulturnih politik: od stabilnega financiranja in dostojnega plačila do dostopnih prostorov, sodelovanja kulturnih akterjev in povezovanja občin. Namenjena so občinam po vsej Sloveniji ter kandidatkam, kandidatom in listam pri pripravi programov in preverljivih zavez.
V okviru pobude Prostori kulture smo analizirali kulturne politike in financiranje v šestih mestnih občinah ter opravili pogovore s predstavniki občin, kulturnih organizacij in samostojnimi ustvarjalci. Ugotovitve smo povezali z dolgoletnim zagovorniškim delom Asociacije ter pripravili osem skupnih priporočil in lokalne prednostne naloge za Celje, Koper, Kranj, Ljubljano, Maribor in Novo Gorico.
Odbor Državnega zbora za kulturo je 30. septembra na nujni seji obravnaval posledice poletne ustavitve oziroma zastojev pri financiranju kulturnih programov in projektov. V Društvu Asociacija smo opozorili, da sprejeti rebalans sicer odpravlja del neposrednih težav, vendar vprašanje za kulturni sektor s tem še ni zaključeno. Država mora zagotoviti, da se finančna in upravna negotovost ob proračunskih težavah ne prenaša na organizacije, samostojne delavce in druge izvajalce, ki na njene odločitve nimajo vpliva.
Ministrstvo za kulturo je poleti izvajalce obvestilo o možnem zmanjšanju sredstev in jih pozvalo, naj do nadaljnjega ne pošiljajo zahtevkov za izplačila. Ustavljeni oziroma preklicani so bili tudi nekateri razpisni postopki. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je na seji pojasnila, da je novo vodstvo ob prevzemu ministrstva ugotovilo 8,9 milijona evrov primanjkljaja za že prevzete in zakonske obveznosti, od tega 3,9 milijona evrov na postavki za prispevke za socialno varnost samozaposlenih. Po njenih besedah je ministrstvo zato najprej uvedlo notranje varčevalne ukrepe, nato pa ustavilo oziroma preklicalo nekatere postopke, pri katerih odločbe in pogodbe še niso bile izdane. Ministrica je obenem poudarila, da so bila z rebalansom dodatna sredstva zagotovljena in da se financiranje večine programov in projektov nadaljuje.
V Asociaciji smo pred lokalnimi volitvami 2026 raziskali stanje kulture v občini Ljubljana ter se pogovarjali s predstavniki občine, kulturnih organizacij in samostojnimi delavci v kulturi. Na podlagi ugotovitev smo županskim kandidatkam in kandidatom ter strankam in listam poslali vprašalnik o prihodnji kulturni politiki občine.
Spodaj objavljamo njihove pisne odgovore ter primerjamo opredelitve do 14 predlaganih zavez za mandat 2026–2030.
V Asociaciji smo pred lokalnimi volitvami 2026 raziskali stanje kulture v občini Maribor ter se pogovarjali s predstavniki občine, kulturnih organizacij in samostojnimi delavci v kulturi. Na podlagi ugotovitev smo županskim kandidatkam in kandidatom ter strankam in listam poslali vprašalnik o prihodnji kulturni politiki občine.
Spodaj objavljamo njihove pisne odgovore in primerjamo opredelitve do 14 predlaganih zavez za mandat 2026-2030.
V Asociaciji smo pred lokalnimi volitvami 2026 raziskali stanje kulture v občini Kranj ter se pogovarjali s predstavniki občine, kulturnih organizacij in samostojnimi delavci v kulturi. Na podlagi ugotovitev smo županskim kandidatkam in kandidatom ter strankam in listam poslali vprašalnik o prihodnji kulturni politiki občine.
Spodaj objavljamo njihove pisne odgovore in primerjamo opredelitve do 14 predlaganih zavez za mandat 2026–2030.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
