Kako lahko umetnost podpre zdravje in dobro počutje ter kaj potrebujemo za trajnejše sodelovanje kulture, zdravstva in socialnega varstva? Mednarodna konferenca Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost? je povezala evropska priporočila, raziskovalne ugotovitve in praktične izkušnje iz Latvije, Italije ter Slovenije.
Asociacija je konferenco gostila 8. oktobra 2026 v Komuni Kina Šiška. Trije vsebinski sklopi so osvetlili možnosti povezovanja kulture in zdravja ter vprašanja njegovega razvoja: kdo programe izvaja, kako vanje vključujemo udeležence, kako spremljamo njihove izkušnje in kako zagotovimo nadaljevanje po zaključku posameznega projekta.
Kultura in zdravje v Evropi: od dokazov do sistemskih sprememb
Edith Wolf Perez je predstavila evropsko poročilo Culture and Health: Time to Act ter priporočila za tesnejše sodelovanje kulture in zdravstva. Med ključnimi izzivi je izpostavila razdrobljeno upravljanje, ki otežuje povezovanje resorjev in razvoj trajnejših programov. Poudarila je tudi možnosti za kulturni sektor, od novih umetniških praks in občinstev do zaposlovanja.
Prof. Vicky Karkou je predstavila raziskovalne dokaze o koristih umetniških intervencij, zlasti na področju duševnega zdravja, ter pojasnila omejitve dosedanjih spoznanj. Opozorila je, da različne potrebe udeležencev zahtevajo različne pristope in usposobljenost izvajalcev: od kulturnih dejavnosti za splošno prebivalstvo do ciljno usmerjenih programov in specialističnih terapevtskih obravnav.
Sklop je potekal v okviru Culture & Health Platform.
Preberite podrobnejše poročilo in si oglejte posnetek predavanj.
Umetnost na recept: od posameznih praks do sistema
Inga Surgunte je predstavila razvoj programa umetnosti na recept v latvijski občini Cēsis. Začetni muzejski pilot so nadgradili s sodelovanjem zdravstvenih in socialnih služb ter povezovalno osebo, ki skrbi za stik med udeleženci, napotovalci in kulturnimi izvajalci. Ob koristih za počutje in socialno povezanost je poudarila tudi ustrezno plačilo umetnikov in kulturnih delavcev.
Simona Staffieri je predstavila ugotovitve prve italijanske nacionalne raziskave o socialnem predpisovanju in kulturni blaginji. Raziskava kaže razvejano področje praks, hkrati pa odpira vprašanja stabilnega financiranja, formalnega priznanja povezovalnih vlog in spremljanja učinkov. Obe predstavitvi sta tako osvetlili pogoje, ki omogočajo razvoj od posameznih pobud do trajnejšega sodelovanja.
Sklop je potekal v okviru projekta CARE – Lab 3: Culture on Prescription.
Preberite podrobnejše poročilo in si oglejte posnetek predavanja Inge Surgunte. Simona Staffieri snemanja svojega nastopa ni dovolila, dovolila pa je objavo predstavitve, ki dopolnjuje poročilo.
Od praks do sistema: kultura in zdravje v Sloveniji
Slovenske izkušnje sta osvetlili predstavitvi programov Prisluhni gibu in Objem glasu. Tjaša Jerak je predstavila pilotni program plesno-gibalne terapije za ženske s fibromialgijo, njegove ugotovitve in raznolike odzive udeleženk. Izpostavila je pomen individualnega spremljanja ter možnosti dodatne strokovne pomoči ob poslabšanju.
Neža Pele in Jaka Škapin sta predstavila vokalno-gibalno improvizacijo kot podporo prostovoljcem v paliativni oskrbi. Udeleženci so poročali o boljšem stiku s telesom, glasom in čustvi ter večji zmožnosti umirjanja in prisotnosti ob umirajočih in njihovih bližnjih.
Predstavitvi sta pokazali pomen sodelovanja umetniških, zdravstvenih in psihosocialnih strokovnjakov ter spremljanja izkušenj udeležencev. Odprli sta tudi vprašanje, kako zagotoviti nadaljnji razvoj in dostopnost takšnih programov.
Sklop je potekal v okviru Culture & Health Platform.
Preberite podrobnejše poročilo in si oglejte posnetek predstavitev.
Pogoji za nadaljnji razvoj
Iz predstavljenih izkušenj izhaja, da povezovanje kulture in zdravja potrebuje dogovorjene oblike sodelovanja, usposobljene izvajalce in kontinuiteto financiranja. Pomembna sta tudi dostopnost dejavnosti in vrednotenje, ki upošteva različne potrebe ter odzive udeležencev.
Za Asociacijo je pri tem bistveno, da razvoj področja vključuje ustrezne pogoje za delo kulturnih organizacij in ustvarjalcev. Kakovostni programi potrebujejo čas za pripravo, sodelovanje in strokovni razvoj ter plačilo vseh, ki jih soustvarjajo.
Fotografije z dogodka si lahko ogledate v spodnji galeriji.
Konferenca Ne živimo samo od kruha je skupni okvir dogodka. Sklopa »Kultura in zdravje v Evropi: od dokazov do sistemskih sprememb« in »Od praks do sistema: kultura in zdravje v Sloveniji« sta potekala v okviru Culture & Health Platform, sklop »Umetnost na recept: od posameznih praks do sistema« pa v okviru projekta CARE – Lab 3: Culture on Prescription. Projekt CARE in platformo Culture and Health sofinancira Evropska unija, aktivnosti projekta Kultura za duševno zdravje Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo RS v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024, aktivnosti vsebinske mreže Asociacija, ki vključujejo tudi medsektorsko povezovanje z zdravjem, pa Ministrstvo za kulturo in Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana.
