Asociacija poizveduje: odgovori kandidatov in list v boju za Maribor

Odgovor prejet 28. september 2026. Podpisnik: SD Maribor. Odgovor velja za listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: SD Maribor smo v postopku odločanja o županskem kandidatu oziroma kandidatki. Do zaključka notranjih postopkov se do imen ne opredeljujemo. Odločitev bomo javno predstavili po zaključku uradnega postopka.

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Kulturo razumemo kot javno dobro, prostor svobodnega ustvarjanja in pomemben razvojni potencial Maribora. Mesto z močno mrežo javnih zavodov, nevladnih organizacij, festivalov, ljubiteljske kulture in samostojnih ustvarjalcev potrebuje stabilno in dolgoročno kulturno politiko.

V mandatu 2026–2030 bomo poudarili tri cilje: stabilno in razvojno financiranje z dostojnim plačilom dela; boljšo kulturno infrastrukturo in dostop do prostorov za ustvarjanje; ter večjo dostopnost kulture v vseh delih občine in za različne skupine prebivalcev.

Kulturno politiko bomo oblikovali v rednem dialogu z ustvarjalci in institucijami, njene cilje in rezultate pa javno spremljali.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Zagovarjali bomo financiranje, ki omogoča kakovostno delo in razvoj. Najmanj bomo ohranjali realno vrednost sredstev za kulturo ter razvojno krepili podporo programom in projektom nevladnih organizacij ter samostojnih ustvarjalcev, skladno s proračunskimi možnostmi in cilji mandata.

Ohranili in nadgradili bomo večletno programsko financiranje ter razvili podporo manjšim in novim organizacijam pri prehodu v stabilnejše profesionalno delovanje. Pri razpisih bomo priznavali stroške dela in upoštevali veljavne standarde minimalnega plačila, kjer se uporabljajo.

Prizadevali si bomo za pravočasnejše razpise in odločitve, jasnejša merila, manj administrativnih ovir ter pravočasno sklepanje pogodb in izplačila. V prvem letu mandata bomo skupaj s kulturnim sektorjem pregledali razpisni sistem in pripravili izboljšave.

Konkretnega odstotka povečanja sredstev pred volitvami ne bomo določali brez analize proračunskih možnosti in potreb sektorja. Finančne cilje bomo določili na podlagi dejanskih podatkov.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Maribor potrebuje kakovostne osrednje kulturne institucije in dostopne prostore za vsakodnevno ustvarjanje. V prvem letu mandata bomo pregledali primerne občinske nepremičnine ter pripravili pregleden sistem njihove uporabe pod dostopnimi pogoji.

Pri večjih investicijah bomo zahtevali jasen program, realen finančni načrt ter zagotovljene stroške upravljanja in vzdrževanja. Več pozornosti bomo namenili tudi pogojem za neodvisne ustvarjalce in manjše organizacije.

Investicije bomo financirali s kombinacijo občinskih, državnih in evropskih virov ter dali prednost rešitvam, ki odpravljajo prostorske primanjkljaje in omogočajo dolgoročno uporabo kulturnemu sektorju.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kultura je sestavni del razvoja Maribora, vendar je ne smemo obravnavati zgolj kot turistični ali gospodarski produkt. Njena temeljna vrednost je v ustvarjalnosti, skupnosti in kakovosti življenja prebivalcev.

Kulturno politiko bomo povezovali z izobraževanjem, mladino, socialo, zdravjem, urbanizmom, turizmom, gospodarstvom, znanostjo in trajnostnim razvojem. Posebej bomo spodbujali kulturno-umetnostno vzgojo ter programe za različne generacije in ranljive skupine.

Pomemben cilj bo geografska decentralizacija kulturne ponudbe. V sodelovanju z mestnimi četrtmi, krajevnimi skupnostmi, knjižnicami, šolami, društvi in kulturnimi organizacijami bomo razvijali programe tudi zunaj mestnega središča. Spodbujali bomo tudi regionalno sodelovanje, skupne projekte in prijave na državne ter evropske razpise.

Pri dostopnosti bomo upoštevali fizične, socialne, ekonomske in komunikacijske ovire ter spodbujali ukrepe za čim širšo udeležbo prebivalcev.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Kulturna politika mora temeljiti na strokovnosti, transparentnosti, dialogu in dolgoročnem načrtovanju. Zato bomo okrepili reden strukturiran dialog med občino, javnimi zavodi, NVO, samostojnimi ustvarjalci, ljubiteljsko kulturo in drugimi akterji.

Kulturne akterje bomo v pripravo naslednjega lokalnega programa za kulturo vključili že pri določanju ciljev in ukrepov. Razpisi morajo temeljiti na vnaprej znanih merilih, strokovnem ocenjevanju in jasnih obrazložitvah odločitev.

Za ključne cilje bomo določili merljive kazalnike in najmanj enkrat letno javno poročali o izvajanju programa, doseženih ciljih in porabi sredstev.

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor: Maribor mora ohraniti stabilnost uveljavljenih kulturnih programov, hkrati pa odpreti možnosti novim ustvarjalcem in organizacijam. Zato bomo ob obstoječem projektnem in večletnem financiranju podprli razvoj posebnega mehanizma oziroma razpisne linije za nove in manjše profesionalne akterje.

Podpora mora poleg izvedbe projektov omogočati tudi stroške dela, razvoj ekip in druge pogoje za profesionalizacijo. Pregledali bomo tudi razmerje med številom podprtih projektov in višino financiranja, da sredstva ne bodo pretirano razdrobljena.

V prvem letu mandata bomo skupaj s kulturnimi organizacijami evalvirali razpisni sistem in pripravili jasnejše razvojne poti od projektnega financiranja do stabilnejših oblik podpore, ob ohranitvi strokovnih meril in transparentnosti.

Kulturo bomo povezovali z razvojem mesta, izobraževanjem, turizmom in gospodarstvom ob jasnem spoštovanju umetniške avtonomije. Ekonomski ali turistični učinek ne sme biti edino merilo vrednosti kulturnega programa.

Odgovor prejet 28. september 2026. Podpisnik: Levica. Odgovor velja za listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Levica se v Mariboru z nekaterimi drugimi strankami dogovarja o skupnem županskem kandidatu. Dogovori še potekajo, zato imena kandidata za zdaj ne moremo sporočiti. Ko bo dogovor dosežen, bomo odločitev javno predstavili. 

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Mestna občina Maribor ima kot drugo največje mesto in regijsko središče pomembno vlogo na področju kulture. Vlaganje v umetnost in kulturo je zato pomemben del našega programa razvoja mesta.

V Mariboru delujeta SNG Maribor in Pokrajinski arhiv Maribor. Občina je ustanoviteljica več javnih zavodov na področju kulture, vendar ni njihova edina financerka. Država večinsko financira Muzej narodne osvoboditve Maribor, Pokrajinski muzej Maribor in Umetnostno galerijo Maribor, občina pa Narodni dom Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, Mariborsko knjižnico in druge. V mestu delujeta kulturni četrti Minoriti in Židovska z več galerijami. Nastaja tudi Center Rotovž, za gradnjo katerega je večino sredstev prispevala država. V njem bodo delovali Mariborska knjižnica, Umetnostna galerija Maribor in novi mestni kino, ki ga Maribor nima.

Naše tri prednostne naloge so:

• vzpostavitev in uspešno delovanje Centra Rotovž;
• spodbujanje sodelovanja javnih zavodov z nevladnim sektorjem;
• redno vzdrževanje kulturne infrastrukture.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Sredstva za kulturo predstavljajo med 5 in 6 % vseh izdatkov v proračunu MOM. Od tega jih je največ namenjenih delovanju javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je MOM. 

Za zagotavljanje delovanja nevladnega sektorja na področju kulture ima MOM dva razpisa - prvega, programskega, triletnega, s katerim se je nekoliko približala potrebi po predvidljivem financiranju. Drugi razpis je projektni, enoletni, nanj se lahko prijavijo posamezniki in organizacije, ki se niso na programski razpis. Da bi se pogoji dela nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi izboljšali, bi morala MOM dvigniti sredstva za programske in projektne razpise. Za boljše pogoje dela pa ni dovolj le več denarja. Zato bomo pregledali občinske prostore in primerne ponudili nevladnim organizacijam ter samostojnim delavcem v kulturi pod dostopnimi pogoji.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Rotovž bo po dolgih letih prizadevanj postal osrednji prostor za kulturo v središču Maribora. Mariborska knjižnica bo dobila sodobne prostore, Umetnostna galerija Maribor nove galerijske prostore za sodobno umetnost, mesto pa art kino, ki ga ljubitelji filma že dolgo pogrešajo. Center mora biti odprt tudi za projekte nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi.

Rotovž pa ne bo rešil prostorskih potreb vseh ustvarjalcev. Zato bomo pregledali prazne in premalo uporabljene občinske prostore ter ugotovili, katere je mogoče urediti za produkcijo, vaje, ateljeje, pisarne, skladiščenje in prireditve. Posebno pozornost bomo namenili plesni dejavnosti, ki ji ustreznih prostorov primanjkuje. Primerne prostore bomo organizacijam in ustvarjalcem ponudili brezplačno ali za simbolično najemnino.

Prostore bomo iskali tudi v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih zunaj središča, da bodo ustvarjalci s svojim delom bogatili življenje po vsem mestu. Ureditev manjših prostorov bomo financirali iz občinskega proračuna, za večje prenove pa iskali državno in evropsko sofinanciranje.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kultura ima ključno vlogo pri razvoju občine. Maribor je močno regijsko kulturno središče in to prednost mora bolje izkoristiti. Njegova kulturna ponudba je lahko zanimiva za prebivalce vsega Podravja in Prekmurja ter za obiskovalce iz Avstrije. Zato bomo spodbujali povezovanje kulturnih organizacij v širši regiji in čez mejo.

Kulturo bomo povezovali s prometno, okoljsko in turistično politiko. Javni potniški promet je treba razvijati tako, da bodo lahko prebivalci Maribora in okoliških krajev na kulturne prireditve prihajali in se z njih vračali brez avtomobila. To bi izboljšalo dostopnost kulture in hkrati prispevalo k varovanju okolja. Pri promociji mesta in njegove turistične ponudbe bomo zagotovili prostor tudi za programe nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev.

 Kakovostna kulturna ponudba mora biti dostopna po vsej občini. Spodbujali bomo prireditve in druge kulturne dejavnosti tudi zunaj mestnega središča, v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Tako bomo kulturo približali ljudem, ki težje pridejo v center. Skrbeli bomo tudi za cenovno in fizično dostopnost kulturnih vsebin različnim skupinam prebivalcev.

Da bodo ustvarjalci lahko delovali po vsem mestu, jim bomo izboljšali dostop do ustreznih produkcijskih, vadbenih, ateljejskih, skladiščnih, pisarniških in prireditvenih prostorov.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Nadaljevali in okrepili bomo delo fokusnih skupin ter vzpostavili reden dialog z javnimi zavodi, poklicnimi nevladnimi organizacijami, samostojnimi delavci v kulturi, ljubiteljsko kulturo in drugimi akterji. Z njimi se bomo srečevali skozi vse leto, ne le ob pripravi proračuna. Vključeni bodo v oblikovanje kulturne politike, spremljanje njenega izvajanja in vrednotenje rezultatov.

Njihove predloge bomo obravnavali pri pripravi programov in proračuna. Javno bomo pojasnili, katere smo upoštevali in zakaj drugih ni bilo mogoče uresničiti. Tako bodo sodelujoči vedeli, kaj se je zgodilo z njihovimi predlogi, in bodo lahko opozarjali na težave pri izvajanju.

Za dolgoročno načrtovanje bomo določili jasne cilje, prednostne naloge in načine financiranja kulture ter redno preverjali doseženo. Kulturne razpise bomo izvajali po vnaprej objavljenih merilih in v predvidljivih rokih. Odločitve morajo temeljiti na strokovni presoji in odprtem pogovoru z ljudmi, ki soustvarjajo kulturno življenje Maribora.

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor: Okrepili bomo sodelovanje v fokusnih skupinah in na osnovi njihovih predlogov bomo oblikovali konkretne kulturne politike v mestu. Prizadevali si bomo, da bi se delež sredstev za kulturo v proračunu povečeval, ali da bi sredstva, namenjena za kulturo vsaj ohranjala svojo vrednost. Okrepili bomo razvojno, stabilno in predvidljivo financiranje poklicnih NVO v kulturi ter  ohranilivečletno programsko financiranj.

Manjšim organizacijam mora projektni razpis omogočiti, da razvijejo svoj program, pridobijo izkušnje in ob izpolnjevanju jasnih meril preidejo na večletno financiranje. Razpisna sredstva bomo povečali in omogočili, da se z njimi krijejo tudi stroški dela in delovanja organizacij, ne le izvedba posameznih dogodkov.

V javne investicije, ki jih izvaja Mestna občina Maribor, bomo sistemsko vključili tudi delež za kulturo in umetnost. Tako bodo nova javna infrastruktura in prostori hkrati priložnost za delo umetnikov in za dostop prebivalcev do umetnosti.

Odgovor prejet 28. septembra 2026. Podpisnik: Matej Vodopivec. Odgovor velja za kandidata.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Sem Matej Vodopivec, kandidiram na Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Podprli sta me stranki Pirati ter Prerod.

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Ena izmed točk, zakaj sem se odločil za kandidaturo, je ravno vloga kulture, ljubiteljske kulture in društev v povezovanju družbe. Sem predsednik mestne četrti Studenci; ravno tu smo videli, kaj pomeni kultura, sploh ljubiteljska kultura. Med prioritete – govorim iz prakse – je potrebno kot prvo nujno zagotoviti prostore; mi smo jih, kolikor smo lahko, če ne, pa smo poskušali najti možnosti drugje, tudi zunaj. Naslednja je podpora – tudi finančna – projektom, ki so namenjeni prebivalcem. Potem je še povezovanje in koordinacija med vsemi deležniki, seveda tu tudi ne smemo pozabiti verskih skupnosti. Studenci smo vzor za vse prej navedeno, seveda v okviru sredstev, ki jih imamo kot mestna četrt.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Bojim se, glede signalov vlade ter preko predstavnikov društev in nevladnih organizacij, da bo denarja še krepko manj. Tu lahko občine z pravičnim pristopom odigrajo svojo vlogo; kje so odprta okna – ravno v projektih. Te pa je potrebno tudi financirati. Z muko smo vodili rolete vključevanja mladih, skupnostne shrambe, urbanega taborjenja, vključevanja verskih skupnosti, kolonij (slikarskih, kiparskih) ... organizacije dogodkov, opismevanja, podpore pri demenci, pogovornih skupin ... Tu smo lahko dali prostore, zunanje površine ter nekaj sredstev, a lahko povem, da jih je premalo. Določen procent denarja občine mora biti rezerviran za te dejavnosti, to je edino, kar lahko da družbi, da zaživi in se poveže; potrebna je tudi koordinacija na razpisih ter komunikacija in vzpodbujanje donatorjev.

Primer: želeli smo zagnati projekte kot podporo dolgotrajni oskrbi, tudi Dom pod Gorco je pristopil, nekateri se odločijo za izplačilo pomoči ... Tu bi lahko mestne četrti ter krajevne skupnosti odigrale vlogo hkrati z lokalnim naporom izvajalcev, recimo košnja, čiščenje (rešimo se izkoriščanja in prevar) ter usmerjanjem ljudi na prave naslove. Ni bilo zelene luči, potrebno bi bilo delovno mesto, ki bi pokrivalo tri četrti.

Ravno zaradi teh primerov bi bilo potrebno del sredstev rezervirati ter poskrbeti za koordiniranje.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Kot predsednik MC še enkrat zapišem: prostori so problem!

V štirih letih se je na nas obrnilo toliko deležnikov, da imamo vse prostore (pa niso najbolj primerni) zasedene, od Kraljev ulice do pomoči pri demenci.

Po mestnih četrtih smiselno bi bilo, da bi kdaj sodelovali tudi dve skupaj – je potrebno zagotoviti prostore za delovanje, ki jih ni!!!! Pozitiven primer: KS Kamnica. Kako to zagotoviti?

Za začetek je že zadosti, da se obljubljeno izpolni; na tak center na primer Studenci, ki so najhitreje rastoči del mesta, čakajo že 25 let, od projektnih nalog, položitve temeljnega kamna pod županom Kanglerjem, izdelave načrta ... No še vedno nismo pri ničemer – kraj, kjer je temeljni kamen, je zdajšnji župan prodal zasebnemu investitorju in smo na trati.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kaj naj vam podam kot spet, da sem se ravno zaradi tega odločil kandidirati.

Torej projekt Kralji ulice, DCA, društva, športna društva, lutkarska ... je na lokalni ravni celotno poletje skrbel za mlajše, sploh ogromno otrok iz stanovanj državnega sklada, da niso ostali na cesti in na dvoriščih, ker so bile šole med počitnicami zaprte, tako pa je bilo poskrbljeno vsak dan za telovadbo, slikanje, ustvarjanje igre, otroci so tudi tako spoznavali mesto, v katerega so se preselili; odziv je bil enkraten – ni lepšega, ko otroci tujega porekla odigrajo lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja.

Kot primer, kaj smo morali narediti kot mesto, mestna četrt; poiskati prostore, zunanje prostore, določena sredstva za nabavo materiala, kolonije, lutk... in zadeva je stekla.

Stvari so bolj enostavne, kot si mislimo, sploh če izbrišemo iz glave to zdivjano levo in desno mišljenje, ki trenutno paradira okoli.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Pa spet ponavljam: to je tisto, kar me je nagovorilo, da kandidiram, to Lista za pravičen razvoj MČ in KS zagovarja že 20 let, tokrat pa sem imel priložnost dati to v praksi – rezultat je družba, ki deluje, tako mesto in županov kabinet kot MČ morajo zagotoviti prostore in sredstva. Ravno društva, nevladne organizacije, verske skupnosti so tisto, kar ljudem tudi lokalno daje možnost sodelovanja in izražanja, ravno vse to dela družbo živo.

Vidim tudi, da vsi ostali kandidati sedaj naenkrat dajejo vsemu temu prioriteto, tudi četrtni krajevni skupnosti. Sem vesel, da imajo vsi zaenkrat podoben program, lahko vam zagotovim, da deluje; sem probal v štirih letih in ključ so bile nevladne organizacije, društva, verske skupnosti.

Vesel sem, da drugi kandidati sedaj to izpostavljajo kot prvo točko programa, saj deluje. Upam, da bodo obljubo držali.

Vem tudi, da je marsikdaj problem denar, ki ga je toliko, kot ga je. Maribor je zelo zadolžen, bo pa potrebno določena sredstva rezervirati ravno za delovanje, sploh če bo država odpovedala financiranje, bo grozljivo.

Družba nam bo razpadla pred očmi

Žal, vem, boste rekli, pesimist.

Prav ko sem prevzel Studence, je bilo vse skregano, prazni prostori, prazna občinska zemlja, nič od nič, samo sejnine so vlekli pa koledarje tiskali.

Danes po štirih letih je to vzoren del Maribora, kar priznavajo prebivalci, novinarji, tudi ljubljanski podžupan z delegacijo je prišel na pogovor in ogled; navsezadnje sta me zaradi tega podprli stranki Pirati in Prerod, kjer se preko predsednika stranke lahko tudi trenutno informira o razpisih in kaj vse Maribor zamuja; razpisi EU niso samo za "kolesarske steze".

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor: Ni odgovora. Namesto tega:

Za zaključek: kaže, da bo Maribor šel v novo smer – končno vsi kandidati izpostavljajo, da je pomemben prebivalec, da so mestne četrti tiste, ki najprej zaznajo, kaj ni v redu, katero cesto je treba popravit, če ni poskrbljeno za mlade, stare ... Končno kandidati to izpostavljajo, torej vseeno, kdo zmaga, LPR to zagovarja že 20 let, to sem izvajal sedaj v praksi štiri leta; niso to prazne obljube, ampak vam povem, da to deluje. In ključna so društva, organizacije, verske skupnosti ter pošteno in pravično sodelovanje z vsemi.

Odgovor prejet 29. septembra 2026. Podpisnik: Igor Jurišič. Odgovor velja za kandidata.

Igor Jurišič je na poziv k izpolnjevanju vprašalnika odgovoril, da ga trenutno ni v Sloveniji, ne bi pa rad odgovarjal pavšalno.

Odgovor prejet 6. oktobra 2026. Podpisnik: Gibanje Svoboda Maribor. Odgovor velja za kandidata in listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Andrej Matvoz je neodvisni županski kandidat s podporo stranke Gibanja Svoboda. 

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Mislim, da je treba poudariti, da je kultura eden najvišjih izrazov razvoja in kakovosti neke družbe, zato ji mora pripadati pomembno mesto tudi med razvojnimi prioritetami mesta.

V prihodnjem mandatu zato ne bi želel zmanjševati proračunskih sredstev, namenjenih kulturi. Nasprotno, posebno pozornost bi namenil ozaveščanju mladih ter spodbujanju njihovega zanimanja za kulturo in razumevanja njenega pomena.

Osebno menim, da je kulturno udejstvovanje Mariborčank in Mariborčanov že danes na razmeroma visoki ravni. Maribor ima razvito kulturno okolje, kakovostne ustanove, ustvarjalce in občinstvo, kar predstavlja dobro osnovo za nadaljnji razvoj.

Hkrati pa moramo razmišljati tudi o tem, kako kulturo približati tistim, ki danes še niso njeni redni uporabniki. Predvsem mladim in ljudem, ki šele vstopajo v svet kulture, moramo kulturne vsebine predstavljati na dostopen, sodoben in njim razumljiv način. Cilj mora biti, da kultura v Mariboru ni namenjena le tistim, ki so že danes njen del, ampak da postane še bolj dostopna, vključujoča in privlačna za čim širši krog ljudi. 

• Zagotovo bomo do konca izvedli cilje in načrte iz lokalnega programa za kulturo v mestni občini Maribor obdobju 2024–2027
• Kulturnim gonilnim silam Maribora, Narodnemu domu, SNG, novemu centru Rotovž, knjižnicam, lutkovnemu gledališču ipd pa zagotoviti vsebine, ki bodo te centre ohranile in postavile v center kulturnega dogajanja
• Podpora novim, mladim še nepoznanim umetnikom in umetnicam

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Okolje, v katerem trenutno živimo, je precej nestabilno na številnih področjih, kar seveda vpliva tudi na vire financiranja občine. Zato si bom prizadeval, da se sredstva, namenjena kulturi, tudi v primeru poslabšanja finančnega položaja občine ali splošnih gospodarskih razmer ne bodo zmanjševala.Zavedam se, da kultura ni pomembna samo v času razvoja in blaginje. Prav nasprotno – različne oblike kulturnega ustvarjanja in udejstvovanja so lahko v času kriz pomembna opora družbi, saj povezujejo ljudi, ohranjajo identiteto skupnosti ter ustvarjajo prostor za dialog in ustvarjalnost. Proračun Mestne občine Maribor za leto 2027 je že sprejet, zato v tem obdobju večjih sprememb ne pričakujem. Ključno pa bo, da tudi v prihodnje ohranimo stabilno financiranje kulture in ji zagotovimo mesto, ki si ga v razvoju Maribora zasluži.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Z odprtjem Centra Rotovž bo Maribor dobil eno največjih kulturnih investicij v zadnjih desetletjih. Zato menimo, da v naslednjem obdobju ni nujno, da je naš prvi odgovor gradnja novih velikih objektov. Pomembneje bo, da obstoječo kulturno infrastrukturo napolnimo s kakovostnimi vsebinami in jo čim bolj odpremo ljudem. Center Rotovž bo po mojem mnenju precej spremenil kulturne navade Mariborčank in Mariborčanov. Želimo si, da postane živ prostor srečevanja, kulture in ustvarjalnosti, ne zgolj skupek novih prostorov in institucij.  Hkrati pa Rotovž ne sme pomeniti centralizacije vse kulturne dejavnosti na eni lokaciji. Kultura mora živeti po mestu. Zato bi želeli preveriti stanje obstoječe kulturne infrastrukture in določiti, kateri objekti dejansko potrebujejo obnovo oziroma posodobitev, preden se odločamo za nove velike investicije.  Posebno priložnost vidim tudi v praznih ali premalo izkoriščenih občinskih poslovnih prostorih. Občina bi lahko del takšnih prostorov uredila in jih pod jasnimi ter transparentnimi pogoji ponudila kulturnim ustvarjalcem, mladim umetnikom in nevladnim kulturnim organizacijam za simbolično najemnino oziroma, kjer zakonodaja to omogoča, v brezplačno uporabo. S tem bi lahko hkrati oživljali posamezne dele mesta, tudi Koroško cesto in širše mestno jedro

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Center Rotovž si predstavljamo tudi kot en  regijski kulturni center. Vlogo kulture v MOM opredeljuje že sedaj sprejeta strategija, ki jo bomo ustrezno razvijali v prihodnosti (v letu 2027 bo treba pripraviti strategijo od 2028 dalje).

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Kot že rečeno, ima Maribor že sprejeto strategijo – Lokalni program za kulturo v MOM v obdobju 2024-2027, pomembno pa bo, da se predvideni ukrepi izvajajo tudi v naslednjem mandatu, obenem pa se nadgrajujejo in razvijajo skladno s potrebami in novimi dejavniki (Center Rotovž…) ter načrtujejo v naslednji strategiji 2028–2030, ki se bo morala sprejeti v naslednjem letu.

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor: Menimo, da bo odgovor na  to podala strategija oz. program kulture v MOM 2028-2030. Prizadevali si bomo za pozitiven razvoj glede vprašanj, ki jih navajate, se pa bojimo, da se bo na državni ravni stanje zelo poslabšalo (glede na dosedanje delovanje vladajoče desne koalicije na področju kulture, izjave ministrice, razveljavitev razpisov ipd…)

Odgovor prejet 8. oktobra 2026. Podpisnik: Aleš Ernecl. Odgovor velja za kandidata in listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Aleš Ernecl županski kandidat Stranke Straža. 

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Kultura je del identitete Maribora. Mesto, ki ne pozna in ne varuje svoje zgodovine, jezika, dediščine in ustvarjalnosti, težko samozavestno gradi svojo prihodnost. Zato mora biti kulturna politika hkrati usmerjena v prihodnost in zasidrana v naših koreninah.

V mandatu 2026–2030 bi kot štiri prednostne naloge postavil:

1. OHRANJANJE SLOVENSKE IN MARIBORSKE KULTURNE DEDIŠČINE. Bolj sistematično bomo skrbeli za zgodovino, slovenski jezik, kulturno dediščino in posebnosti Maribora ter jih približali mladim, prebivalcem in obiskovalcem. Naša dediščina ni breme preteklosti, ampak temelj samozavestnega mesta.
2. BOLJŠE POGOJE ZA USTVARJANJE. Pregledali bomo obstoječo občinsko kulturno infrastrukturo in možnosti njene učinkovitejše uporabe ter iskali konkretne rešitve za dostopnejše prostore za društva, ustvarjalce, vaje, produkcijo in kulturne dogodke.
3. KULTURO KOT RAZVOJNO PRILOŽNOST MARIBORA. Kulturo bomo povezovali z izobraževanjem, turizmom, gospodarstvom in promocijo mesta, vendar je ne bomo skrčili zgolj na turistični produkt.

KULTURO KOT MEDGENERACIJSKO POSLANSTVO. Otrokom in mladim želimo omogočiti, da slovensko kulturo, zgodovino in jezik ne le poznajo, ampak jih tudi sami soustvarjajo. Naš cilj je, da prihodnjim generacijam zapustimo mesto, ki ve, od kod prihaja, in samozavestno ve, kam gre.

Pri javnem financiranju bomo zagovarjali preglednost, strokovno odločanje in merljive rezultate. Maribor želimo razvijati kot sodobno mesto z močnimi koreninami – mesto, ki spoštuje svoje slovensko kulturno izročilo, podpira ustvarjalnost in zna svojo identiteto samozavestno predstavljati tudi navzven.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Kulturno financiranje mora biti stabilno, predvidljivo in razvojno. Občina mora omogočiti, da lahko kakovostne kulturne organizacije in ustvarjalci svoje delo načrtujejo več let vnaprej, hkrati pa mora sistem omogočiti vstop in razvoj novih izvajalcev.
V mandatu 2026–2030 bomo najprej izvedli celovit pregled občinskega sistema financiranja kulture in na tej podlagi uvedli izboljšave. Ohranili in nadgradili bomo večletno programsko financiranje, pravočasno objavo razpisov in jasna merila ocenjevanja. Posebno pozornost bomo namenili manjšim in novim organizacijam ter samostojnim ustvarjalcem.
Pri projektnem financiranju bomo preučili možnost ponovne vzpostavitve višjega deleža občinskega sofinanciranja, kjer je to finančno vzdržno, saj lahko zahtevani lastni delež predstavlja pomembno oviro za manjše organizacije. Pri občinsko financiranih programih bomo zagotavljali spoštovanje veljavnih standardov plačila dela.
Javni denar mora biti porabljen pregledno. Zato bomo zagotovili jasnejša merila, pravočasnejše odločitve in javno spremljanje rezultatov financiranja. V prvem letu mandata bomo skupaj s kulturnim sektorjem pregledali razpisni sistem in pripravili konkretne spremembe.
Cilj ni zgolj več sredstev, temveč bolj pravičen, predvidljiv, pregleden in dolgoročno vzdržen sistem, ki omogoča kakovostno kulturno ustvarjanje v Mariboru.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Pri kulturni infrastrukturi ne želimo vedno začeti z novo gradnjo. Najprej moramo bolje izkoristiti infrastrukturo, ki jo Maribor že ima. V prvem letu mandata bomo zato pripravili celovit popis občinskih kulturnih prostorov, njihove zasedenosti, stanja, stroškov in možnosti uporabe ter na tej podlagi določili prednostne investicije.
Posebno pozornost bomo namenili prostorom za vaje, produkcijo, ateljeje, glasbeno in uprizoritveno ustvarjanje, razstavno dejavnost ter skladiščenje. Obstoječe modele, kot je Vetrinjski dvor, bomo nadgrajevali tako, da bodo prostori čim bolj dostopni tudi manjšim organizacijam in samostojnim ustvarjalcem.
Hkrati bomo dokončali in vsebinsko izkoristili že začete strateške investicije, predvsem Center Rotovž, ter iskali možnosti za nadaljnji razvoj kulturne infrastrukture tudi na drugih primernih območjih mesta. Pri večjih novih projektih bomo pred odločitvijo pripravili jasno investicijsko oceno, načrt financiranja in načrt dolgoročnega vzdrževanja.
Financiranje bomo povezovali z občinskim proračunom, državnimi in evropskimi sredstvi ter drugimi zakonitimi viri. Cilj je preprost: obstoječe prostore bolje izkoristiti, odpraviti ključne prostorske primanjkljaje in ustvariti pogoje, v katerih lahko mariborska kultura dolgoročno ustvarja in raste.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kultura mora biti sestavni del razvoja Maribora, ne ločeno področje mestne politike. Povezovati jo želimo z izobraževanjem, mladino, turizmom, gospodarstvom, znanostjo, športom in socialnim okoljem. Kulturna dediščina in sodobno ustvarjanje lahko pomembno prispevata k kakovosti življenja, privlačnosti mesta za prebivalce in obiskovalce ter njegovi prepoznavnosti.
Poseben poudarek bomo namenili povezovanju kulture z izobraževanjem. Otrokom in mladim želimo približati slovenski jezik, zgodovino, umetnost in kulturno dediščino ter ustvariti več možnosti, da se sami vključujejo v kulturno ustvarjanje.
Kulturo bomo povezovali tudi s turizmom in gospodarstvom, vendar tako, da kultura ne postane zgolj turistični produkt. Maribor mora svojo kulturno dediščino in ustvarjalni potencial znati predstaviti tudi obiskovalcem ter ju povezati z lokalnim gospodarstvom.
Posebno pozornost bomo namenili dostopnosti kulture po vseh delih občine. Kulturna ponudba ne sme biti skoncentrirana samo v mestnem središču. Spodbujali bomo programe v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih ter sodelovanje z društvi in lokalnimi organizacijami.
Kakovostna kultura mora biti dostopna otrokom, mladim, starejšim, družinam, invalidom in drugim skupinam prebivalcev, ne glede na njihov socialni položaj ali kraj bivanja.
Maribor želimo razvijati kot kulturno središče širše regije, zato bomo krepili sodelovanje z občinami in kulturnimi ustanovami v Podravju ter iskali skupne projekte in vire financiranja.
Naš cilj je kultura, ki povezuje ljudi, ohranja našo dediščino, spodbuja ustvarjalnost in hkrati prispeva k razvoju Maribora in njegovega širšega okolja.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Kulturna politika mora biti strokovna, pregledna, dolgoročna in odgovorna. Odločitve o javnem financiranju in razvoju kulture morajo temeljiti na jasnih merilih, strokovnih ocenah in javno preverljivih postopkih.
V mandatu 2026–2030 bomo ohranili dolgoročno strateško načrtovanje kulture ter zagotovili, da se njegovo izvajanje vsako leto preveri glede na dosežene cilje in rezultate. Pri pripravi novih ukrepov bomo v dialog vključili javne kulturne zavode, poklicne nevladne organizacije, samozaposlene ustvarjalce, ljubiteljsko kulturo ter druge relevantne predstavnike kulturnega področja.
Odločitve o razpisih morajo biti strokovne in transparentne. Merila in postopki ocenjevanja bodo jasni in vnaprej objavljeni, pri odločanju pa bomo dosledno zagotavljali preprečevanje nasprotij interesov. Odločitve bodo ustrezno obrazložene, rezultati financiranja pa javno predstavljeni.
V prvem letu mandata bomo vzpostavili reden strukturiran dialog s kulturnim sektorjem, najmanj enkrat letno pa javno predstavili stanje na področju kulture, izvedene ukrepe in dosežene rezultate.
Pri oblikovanju kulturne politike bomo poslušali stroko in kulturne ustvarjalce, vendar bo za zakonitost, odgovorno porabo javnega denarja in doseganje javnega interesa še vedno odgovorna občina.
Cilj je sistem, v katerem imajo različni kulturni akterji možnost sodelovati pri oblikovanju politike, odločitve pa ostajajo strokovne, transparentne in odgovorne.

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor:

Maribor mora ohraniti stabilnost kakovostnih in uveljavljenih kulturnih programov, hkrati pa mora mladim, novim in manjšim organizacijam omogočiti, da se razvijejo. Razpisni sistem ne sme ustvarjati položaja, v katerem lahko preživijo predvsem že uveljavljeni izvajalci.
V prvem letu mandata bomo skupaj s kulturnim sektorjem izvedli pregled obstoječega razpisnega sistema in uvedli ločeno razvojno možnost za nove in manjše profesionalne kulturne organizacije ter samostojne ustvarjalce. Namenjena bo predvsem tistim, ki imajo kakovosten program in razvojni potencial, vendar še nimajo pogojev za vključitev v večletno programsko financiranje.
Pri tem bomo omogočili financiranje ne samo izvedbe posameznega dogodka, ampak tudi upravičenih stroškov dela, razvoja ekipe, produkcije, administracije in drugih stroškov, potrebnih za profesionalno delovanje, skladno z namenom posameznega razpisa.
Vzpostavili bomo jasno razvojno pot: projektno financiranje → razvojna podpora → večletno programsko financiranje, pri čemer bodo pogoji za prehod vnaprej znani in vezani na strokovna, merljiva merila.
Pregledali bomo tudi razmerje med številom podprtih projektov in višino posameznih podpor. Cilj ni podpreti čim več projektov z vedno manjšimi zneski, temveč omogočiti, da imajo kakovostni projekti dovolj sredstev za dejansko izvedbo in razvoj.
Razpisi bodo objavljeni pravočasno, merila bodo jasna, odločitve obrazložene, pogodbe in izplačila pa izvedeni čim prej. Pri oblikovanju sprememb bomo vključili predstavnike javnih zavodov, nevladnih organizacij, samozaposlenih in drugih kulturnih ustvarjalcev.
V prvem letu mandata bomo pripravili tudi finančno analizo potreb in na njeni podlagi določili konkretne finančne cilje za obdobje 2026–2030. Sredstva za razvoj profesionalne nevladne kulture bomo povečevali v okviru proračunskih možnosti in vsako leto javno poročali o doseženih rezultatih.
Maribor potrebuje sistem, v katerem lahko nov kulturni akter začne, se razvije, profesionalizira in ob kakovostnem delu napreduje v stabilnejše financiranje.

Odgovor prejet 12. oktobra 2026. Podpisnik: Bor Greiner. Odgovor velja za kandidata in listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Sem Bor Greiner, nestrankarski kandidat za župana Maribora. Ne nastopam kot kandidat določene politične stranke. Kampanja in lista za mestni svet nosita ime BOR za spet naš MB.

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Kultura in umetnost sta del tega, kar omogoča dobro življenje v Mariboru: prostor za ustvarjanje, srečevanje in svobodno izražanje ter razlog, da mladi v mestu ostanejo. V programu sta posebej povezani s stebroma V Mariboru ustvarjaš in V Mariboru živiš.

Moje tri prioritete so predvidljivo financiranje in dostojni pogoji za delo; dostopni prostori za ustvarjanje; kulturna ponudba tudi zunaj centra. V prvih sto dneh predlagam pregled financiranja, prostorov in potreb skupaj z javnimi zavodi, NVO, samostojnimi ustvarjalci in ljubiteljskimi društvi. Do konca leta 2027 bi pripravili večletni načrt s stroški, odgovornimi in merili uspeha. Kulturne potrebe bi vključili v dogovore z vsemi 17 mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi. Merili bi predvidljivost izplačil, dostopnost prostorov in sodelovanje prebivalcev.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Predlagam objavo razpisnega koledarja, jasna merila ter pravočasne pogodbe in izplačila. Do konca leta 2027 bi pripravili model večletnega programskega financiranja poklicnih NVO ter ločeno ohranili projektne razpise za nove ustvarjalce in vsebine. Stroški dela, priprave in izvedbe morajo biti vidni in upravičeni v proračunih programov; občinska podpora ne sme temeljiti na pričakovanju neplačanega poklicnega dela.

Za redno financiranje kulture predlagam najmanj ohranjanje realne vrednosti glede na preverjeno izhodišče leta 2026, investicije pa bi prikazovali ločeno. Potrebno nominalno povečanje bi izračunali iz izhodiščnega zneska in letne inflacije. Razvojno povečanje podpore NVO bi določili po pregledu potreb in proračunskih možnosti ter objavili v evrih in odstotkih. Vir za redno delo je občinski proračun; razpisna državna in evropska sredstva so dopolnitev za upravičene projekte. Višina dodatnega razvojnega povečanja še ni finančno potrjena.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Najprej potrebujemo preverjen pregled občinskih prostorov, njihove zasedenosti, stanja in stroškov. V prvih sto dneh predlagam začetek popisa in zbiranja potreb; do konca leta 2027 javni katalog primernih prostorov ter pregleden postopek dodeljevanja. Pogodbe naj jasno določajo trajanje uporabe, stroške, vzdrževanje in odgovornost.

Prednost bi dali varnosti in funkcionalnosti obstoječih kulturnih prostorov ter prilagoditvam praznih občinskih prostorov za ateljeje, vaje, produkcijo in skupno opremo. Pri izbiri bi upoštevali potrebe uporabnikov, dostopnost in celotne stroške uporabe. Investicijski načrt bi zajel tudi obratovanje in vzdrževanje.

Manjše prilagoditve bi načrtovali v občinskem proračunu, večje prenove pa ob preverjeni možnosti državnega ali evropskega sofinanciranja. Pred potrditvijo popisa in investicijske dokumentacije ne napovedujem novih stavb, lokacij ali zneskov. Prve izvedbe predlagam v letu 2028, ob urejenem lastništvu in zagotovljenem financiranju.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kultura mora biti dosegljiva v vsakdanjem življenju, tudi prebivalcem, ki redko pridejo v mestno središče. Kulturne potrebe bomo povezali z dogovori za vseh 17 mestnih četrti in krajevnih skupnosti: kateri prostori so na voljo, kdo organizira program in katere skupine ostajajo brez dostopa.

Predlagam sodelovanje knjižnic, šol, javnih zavodov, NVO in ljubiteljskih društev pri lokalnih programih, ustvarjalnih delavnicah in gostovanjih. Za otroke, mlade, starejše, invalide in ljudi z nižjimi prihodki bi skupaj z izvajalci določili ukrepe glede cen, fizičnega dostopa, obveščanja in dosegljivosti z javnim prevozom. Prednostne ovire bi popisali leta 2027, prve ukrepe vključili v programe leta 2028 ter letno preverjali njihov učinek.

Kulturo bi povezovali z izobraževanjem, univerzo, ustvarjalnimi poklici, kakovostnim javnim prostorom in odgovornim turizmom. Sodelovanje z zdravstvenimi in socialnimi ustanovami bi razvijali s partnerji, ki imajo ustrezno znanje. Z okoliškimi občinami bi iskali možnosti skupnih gostovanj, uporabe opreme in prijav na razpise. Uspeh bi merili po dosegu različnih skupin in območij, dostopnosti ter plačanem delu ustvarjalcev. Občinski proračun bi financiral dogovorjeni lokalni del; obseg dodatnih programov bi določili po oceni stroškov.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Predlagam reden kulturni forum, v katerem sodelujejo javni zavodi, poklicne NVO, samostojni ustvarjalci, ljubiteljska kultura in predstavniki mestnih četrti ter krajevnih skupnosti. Prvo srečanje bi pripravili v prvih sto dneh, nato najmanj dvakrat letno. Sodelovanje mora zajeti pripravo ukrepov, izvedbo in vrednotenje, z javnim odzivom občine na predloge.

Do konca leta 2027 bi pripravili izvedbeni kulturni načrt za preostanek mandata, usklajen z veljavnimi občinskimi dokumenti in proračunom. Vsak ukrep bi imel odgovornega nosilca v občinski upravi, rok, strošek, vir in merilo uspeha. Razpisna merila bi bila javna, strokovno ocenjevanje obrazloženo, nasprotja interesov pa evidentirana in obravnavana. Vsako leto bi objavili pregled financiranja in rezultatov, tudi zamud in neizvedenih ukrepov. Župan odgovarja za koordinacijo in poročanje; potrebne proračunske in druge odločitve sprejema mestni svet.

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor: Kultura ima lastno javno vrednost. Povezovanje s turizmom, izobraževanjem in razvojem mesta mora širiti možnosti ustvarjanja, ob tem pa ohraniti umetniško avtonomijo. Podpora profesionalni produkciji ne sme biti pogojena s turističnim učinkom, komercialno uspešnostjo ali politično všečnostjo.

Obstoječe večletno programsko financiranje v Mariboru želim ohraniti in nadgraditi z jasno potjo za vstop in rast manjših NVO ter samostojnih ustvarjalcev. Predlagam naslednje spremembe:

• Poseben razvojni sklop razpisov za manjše in nove akterje: začetna projektna podpora, nato časovno omejena večletna razvojna podpora na podlagi izvedljivega načrta. Po strokovnem vrednotenju bi omogočili prijavo na redno večletno programsko financiranje, brez avtomatičnega podaljševanja ali zapiranja sistema za nove prijavitelje.
• Med upravičene stroške bi jasno vključili plačano ustvarjalno delo, zaposlovanje, produkcijsko in administrativno delo, računovodstvo, usposabljanje ter razvoj ekip. Profesionalizacija potrebuje sredstva za ljudi in organizacijo, ne le za izvedbo dogodka. Samostojnim ustvarjalcem bi omogočili neposreden dostop do ustreznih razpisnih sklopov.
• Merila bi prilagodili razvojni stopnji prijaviteljev. Dolga zgodovina delovanja, visok lastni finančni delež ali veliko število dogodkov ne smejo izriniti kakovostnih novih pobud. V ospredju bi bili umetniška kakovost, izvedljivost, pošteno plačilo in razvojni učinek. Poenostavili bi prijave in poročanje glede na višino podpore ter zagotovili pomoč pri prijavi.
• Objavili bi razpisni koledar, pravočasno sklepali pogodbe in načrtovali izplačila tako, da ustvarjalcem ne bi bilo treba vnaprej financirati celotne izvedbe. Pregleden dostop do občinskih prostorov in skupne opreme bi dopolnjeval denarno podporo.

V prvih sto dneh predlagam pregled razpisov in potreb s kulturnimi akterji. Do konca leta 2027 bi pristojna občinska služba pripravila prenovo za izvajanje od leta 2028. Predlagam ohranjanje realne vrednosti rednega financiranja ter posebej načrtovana razvojna sredstva za manjše akterje. Zneske bi določili po finančni presoji v občinskem proračunu, ki ga sprejme mestni svet. Strokovne komisije bi odločitve obrazložile; letno bi poročali o novih vstopih, plačanem delu, stabilnosti ekip in dostopu do prostorov.