Asociacija poizveduje: odgovori kandidatov in list v boju za Maribor

Odgovor prejet 28. september 2026. Podpisnik: SD Maribor. Odgovor velja za listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: SD Maribor smo v postopku odločanja o županskem kandidatu oziroma kandidatki. Do zaključka notranjih postopkov se do imen ne opredeljujemo. Odločitev bomo javno predstavili po zaključku uradnega postopka.

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Kulturo razumemo kot javno dobro, prostor svobodnega ustvarjanja in pomemben razvojni potencial Maribora. Mesto z močno mrežo javnih zavodov, nevladnih organizacij, festivalov, ljubiteljske kulture in samostojnih ustvarjalcev potrebuje stabilno in dolgoročno kulturno politiko.

V mandatu 2026–2030 bomo poudarili tri cilje: stabilno in razvojno financiranje z dostojnim plačilom dela; boljšo kulturno infrastrukturo in dostop do prostorov za ustvarjanje; ter večjo dostopnost kulture v vseh delih občine in za različne skupine prebivalcev.

Kulturno politiko bomo oblikovali v rednem dialogu z ustvarjalci in institucijami, njene cilje in rezultate pa javno spremljali.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Zagovarjali bomo financiranje, ki omogoča kakovostno delo in razvoj. Najmanj bomo ohranjali realno vrednost sredstev za kulturo ter razvojno krepili podporo programom in projektom nevladnih organizacij ter samostojnih ustvarjalcev, skladno s proračunskimi možnostmi in cilji mandata.

Ohranili in nadgradili bomo večletno programsko financiranje ter razvili podporo manjšim in novim organizacijam pri prehodu v stabilnejše profesionalno delovanje. Pri razpisih bomo priznavali stroške dela in upoštevali veljavne standarde minimalnega plačila, kjer se uporabljajo.

Prizadevali si bomo za pravočasnejše razpise in odločitve, jasnejša merila, manj administrativnih ovir ter pravočasno sklepanje pogodb in izplačila. V prvem letu mandata bomo skupaj s kulturnim sektorjem pregledali razpisni sistem in pripravili izboljšave.

Konkretnega odstotka povečanja sredstev pred volitvami ne bomo določali brez analize proračunskih možnosti in potreb sektorja. Finančne cilje bomo določili na podlagi dejanskih podatkov.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Maribor potrebuje kakovostne osrednje kulturne institucije in dostopne prostore za vsakodnevno ustvarjanje. V prvem letu mandata bomo pregledali primerne občinske nepremičnine ter pripravili pregleden sistem njihove uporabe pod dostopnimi pogoji.

Pri večjih investicijah bomo zahtevali jasen program, realen finančni načrt ter zagotovljene stroške upravljanja in vzdrževanja. Več pozornosti bomo namenili tudi pogojem za neodvisne ustvarjalce in manjše organizacije.

Investicije bomo financirali s kombinacijo občinskih, državnih in evropskih virov ter dali prednost rešitvam, ki odpravljajo prostorske primanjkljaje in omogočajo dolgoročno uporabo kulturnemu sektorju.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kultura je sestavni del razvoja Maribora, vendar je ne smemo obravnavati zgolj kot turistični ali gospodarski produkt. Njena temeljna vrednost je v ustvarjalnosti, skupnosti in kakovosti življenja prebivalcev.

Kulturno politiko bomo povezovali z izobraževanjem, mladino, socialo, zdravjem, urbanizmom, turizmom, gospodarstvom, znanostjo in trajnostnim razvojem. Posebej bomo spodbujali kulturno-umetnostno vzgojo ter programe za različne generacije in ranljive skupine.

Pomemben cilj bo geografska decentralizacija kulturne ponudbe. V sodelovanju z mestnimi četrtmi, krajevnimi skupnostmi, knjižnicami, šolami, društvi in kulturnimi organizacijami bomo razvijali programe tudi zunaj mestnega središča. Spodbujali bomo tudi regionalno sodelovanje, skupne projekte in prijave na državne ter evropske razpise.

Pri dostopnosti bomo upoštevali fizične, socialne, ekonomske in komunikacijske ovire ter spodbujali ukrepe za čim širšo udeležbo prebivalcev.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Kulturna politika mora temeljiti na strokovnosti, transparentnosti, dialogu in dolgoročnem načrtovanju. Zato bomo okrepili reden strukturiran dialog med občino, javnimi zavodi, NVO, samostojnimi ustvarjalci, ljubiteljsko kulturo in drugimi akterji.

Kulturne akterje bomo v pripravo naslednjega lokalnega programa za kulturo vključili že pri določanju ciljev in ukrepov. Razpisi morajo temeljiti na vnaprej znanih merilih, strokovnem ocenjevanju in jasnih obrazložitvah odločitev.

Za ključne cilje bomo določili merljive kazalnike in najmanj enkrat letno javno poročali o izvajanju programa, doseženih ciljih in porabi sredstev.

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor: Maribor mora ohraniti stabilnost uveljavljenih kulturnih programov, hkrati pa odpreti možnosti novim ustvarjalcem in organizacijam. Zato bomo ob obstoječem projektnem in večletnem financiranju podprli razvoj posebnega mehanizma oziroma razpisne linije za nove in manjše profesionalne akterje.

Podpora mora poleg izvedbe projektov omogočati tudi stroške dela, razvoj ekip in druge pogoje za profesionalizacijo. Pregledali bomo tudi razmerje med številom podprtih projektov in višino financiranja, da sredstva ne bodo pretirano razdrobljena.

V prvem letu mandata bomo skupaj s kulturnimi organizacijami evalvirali razpisni sistem in pripravili jasnejše razvojne poti od projektnega financiranja do stabilnejših oblik podpore, ob ohranitvi strokovnih meril in transparentnosti.

Kulturo bomo povezovali z razvojem mesta, izobraževanjem, turizmom in gospodarstvom ob jasnem spoštovanju umetniške avtonomije. Ekonomski ali turistični učinek ne sme biti edino merilo vrednosti kulturnega programa.

Odgovor prejet 28. september 2026. Podpisnik: Levica. Odgovor velja za listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Levica se v Mariboru z nekaterimi drugimi strankami dogovarja o skupnem županskem kandidatu. Dogovori še potekajo, zato imena kandidata za zdaj ne moremo sporočiti. Ko bo dogovor dosežen, bomo odločitev javno predstavili. 

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Mestna občina Maribor ima kot drugo največje mesto in regijsko središče pomembno vlogo na področju kulture. Vlaganje v umetnost in kulturo je zato pomemben del našega programa razvoja mesta.

V Mariboru delujeta SNG Maribor in Pokrajinski arhiv Maribor. Občina je ustanoviteljica več javnih zavodov na področju kulture, vendar ni njihova edina financerka. Država večinsko financira Muzej narodne osvoboditve Maribor, Pokrajinski muzej Maribor in Umetnostno galerijo Maribor, občina pa Narodni dom Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, Mariborsko knjižnico in druge. V mestu delujeta kulturni četrti Minoriti in Židovska z več galerijami. Nastaja tudi Center Rotovž, za gradnjo katerega je večino sredstev prispevala država. V njem bodo delovali Mariborska knjižnica, Umetnostna galerija Maribor in novi mestni kino, ki ga Maribor nima.

Naše tri prednostne naloge so:

• vzpostavitev in uspešno delovanje Centra Rotovž;
• spodbujanje sodelovanja javnih zavodov z nevladnim sektorjem;
• redno vzdrževanje kulturne infrastrukture.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Sredstva za kulturo predstavljajo med 5 in 6 % vseh izdatkov v proračunu MOM. Od tega jih je največ namenjenih delovanju javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je MOM. 

Za zagotavljanje delovanja nevladnega sektorja na področju kulture ima MOM dva razpisa - prvega, programskega, triletnega, s katerim se je nekoliko približala potrebi po predvidljivem financiranju. Drugi razpis je projektni, enoletni, nanj se lahko prijavijo posamezniki in organizacije, ki se niso na programski razpis. Da bi se pogoji dela nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi izboljšali, bi morala MOM dvigniti sredstva za programske in projektne razpise. Za boljše pogoje dela pa ni dovolj le več denarja. Zato bomo pregledali občinske prostore in primerne ponudili nevladnim organizacijam ter samostojnim delavcem v kulturi pod dostopnimi pogoji.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Rotovž bo po dolgih letih prizadevanj postal osrednji prostor za kulturo v središču Maribora. Mariborska knjižnica bo dobila sodobne prostore, Umetnostna galerija Maribor nove galerijske prostore za sodobno umetnost, mesto pa art kino, ki ga ljubitelji filma že dolgo pogrešajo. Center mora biti odprt tudi za projekte nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi.

Rotovž pa ne bo rešil prostorskih potreb vseh ustvarjalcev. Zato bomo pregledali prazne in premalo uporabljene občinske prostore ter ugotovili, katere je mogoče urediti za produkcijo, vaje, ateljeje, pisarne, skladiščenje in prireditve. Posebno pozornost bomo namenili plesni dejavnosti, ki ji ustreznih prostorov primanjkuje. Primerne prostore bomo organizacijam in ustvarjalcem ponudili brezplačno ali za simbolično najemnino.

Prostore bomo iskali tudi v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih zunaj središča, da bodo ustvarjalci s svojim delom bogatili življenje po vsem mestu. Ureditev manjših prostorov bomo financirali iz občinskega proračuna, za večje prenove pa iskali državno in evropsko sofinanciranje.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kultura ima ključno vlogo pri razvoju občine. Maribor je močno regijsko kulturno središče in to prednost mora bolje izkoristiti. Njegova kulturna ponudba je lahko zanimiva za prebivalce vsega Podravja in Prekmurja ter za obiskovalce iz Avstrije. Zato bomo spodbujali povezovanje kulturnih organizacij v širši regiji in čez mejo.

Kulturo bomo povezovali s prometno, okoljsko in turistično politiko. Javni potniški promet je treba razvijati tako, da bodo lahko prebivalci Maribora in okoliških krajev na kulturne prireditve prihajali in se z njih vračali brez avtomobila. To bi izboljšalo dostopnost kulture in hkrati prispevalo k varovanju okolja. Pri promociji mesta in njegove turistične ponudbe bomo zagotovili prostor tudi za programe nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev.

 Kakovostna kulturna ponudba mora biti dostopna po vsej občini. Spodbujali bomo prireditve in druge kulturne dejavnosti tudi zunaj mestnega središča, v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Tako bomo kulturo približali ljudem, ki težje pridejo v center. Skrbeli bomo tudi za cenovno in fizično dostopnost kulturnih vsebin različnim skupinam prebivalcev.

Da bodo ustvarjalci lahko delovali po vsem mestu, jim bomo izboljšali dostop do ustreznih produkcijskih, vadbenih, ateljejskih, skladiščnih, pisarniških in prireditvenih prostorov.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Nadaljevali in okrepili bomo delo fokusnih skupin ter vzpostavili reden dialog z javnimi zavodi, poklicnimi nevladnimi organizacijami, samostojnimi delavci v kulturi, ljubiteljsko kulturo in drugimi akterji. Z njimi se bomo srečevali skozi vse leto, ne le ob pripravi proračuna. Vključeni bodo v oblikovanje kulturne politike, spremljanje njenega izvajanja in vrednotenje rezultatov.

Njihove predloge bomo obravnavali pri pripravi programov in proračuna. Javno bomo pojasnili, katere smo upoštevali in zakaj drugih ni bilo mogoče uresničiti. Tako bodo sodelujoči vedeli, kaj se je zgodilo z njihovimi predlogi, in bodo lahko opozarjali na težave pri izvajanju.

Za dolgoročno načrtovanje bomo določili jasne cilje, prednostne naloge in načine financiranja kulture ter redno preverjali doseženo. Kulturne razpise bomo izvajali po vnaprej objavljenih merilih in v predvidljivih rokih. Odločitve morajo temeljiti na strokovni presoji in odprtem pogovoru z ljudmi, ki soustvarjajo kulturno življenje Maribora.

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor: Okrepili bomo sodelovanje v fokusnih skupinah in na osnovi njihovih predlogov bomo oblikovali konkretne kulturne politike v mestu. Prizadevali si bomo, da bi se delež sredstev za kulturo v proračunu povečeval, ali da bi sredstva, namenjena za kulturo vsaj ohranjala svojo vrednost. Okrepili bomo razvojno, stabilno in predvidljivo financiranje poklicnih NVO v kulturi ter  ohranilivečletno programsko financiranj.

Manjšim organizacijam mora projektni razpis omogočiti, da razvijejo svoj program, pridobijo izkušnje in ob izpolnjevanju jasnih meril preidejo na večletno financiranje. Razpisna sredstva bomo povečali in omogočili, da se z njimi krijejo tudi stroški dela in delovanja organizacij, ne le izvedba posameznih dogodkov.

V javne investicije, ki jih izvaja Mestna občina Maribor, bomo sistemsko vključili tudi delež za kulturo in umetnost. Tako bodo nova javna infrastruktura in prostori hkrati priložnost za delo umetnikov in za dostop prebivalcev do umetnosti.

Odgovor prejet 28. septembra 2026. Podpisnik: Matej Vodopivec. Odgovor velja za kandidata.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Sem Matej Vodopivec, kandidiram na Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Podprli sta me stranki Pirati ter Prerod.

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Ena izmed točk, zakaj sem se odločil za kandidaturo, je ravno vloga kulture, ljubiteljske kulture in društev v povezovanju družbe. Sem predsednik mestne četrti Studenci; ravno tu smo videli, kaj pomeni kultura, sploh ljubiteljska kultura. Med prioritete – govorim iz prakse – je potrebno kot prvo nujno zagotoviti prostore; mi smo jih, kolikor smo lahko, če ne, pa smo poskušali najti možnosti drugje, tudi zunaj. Naslednja je podpora – tudi finančna – projektom, ki so namenjeni prebivalcem. Potem je še povezovanje in koordinacija med vsemi deležniki, seveda tu tudi ne smemo pozabiti verskih skupnosti. Studenci smo vzor za vse prej navedeno, seveda v okviru sredstev, ki jih imamo kot mestna četrt.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Bojim se, glede signalov vlade ter preko predstavnikov društev in nevladnih organizacij, da bo denarja še krepko manj. Tu lahko občine z pravičnim pristopom odigrajo svojo vlogo; kje so odprta okna – ravno v projektih. Te pa je potrebno tudi financirati. Z muko smo vodili rolete vključevanja mladih, skupnostne shrambe, urbanega taborjenja, vključevanja verskih skupnosti, kolonij (slikarskih, kiparskih) ... organizacije dogodkov, opismevanja, podpore pri demenci, pogovornih skupin ... Tu smo lahko dali prostore, zunanje površine ter nekaj sredstev, a lahko povem, da jih je premalo. Določen procent denarja občine mora biti rezerviran za te dejavnosti, to je edino, kar lahko da družbi, da zaživi in se poveže; potrebna je tudi koordinacija na razpisih ter komunikacija in vzpodbujanje donatorjev.

Primer: želeli smo zagnati projekte kot podporo dolgotrajni oskrbi, tudi Dom pod Gorco je pristopil, nekateri se odločijo za izplačilo pomoči ... Tu bi lahko mestne četrti ter krajevne skupnosti odigrale vlogo hkrati z lokalnim naporom izvajalcev, recimo košnja, čiščenje (rešimo se izkoriščanja in prevar) ter usmerjanjem ljudi na prave naslove. Ni bilo zelene luči, potrebno bi bilo delovno mesto, ki bi pokrivalo tri četrti.

Ravno zaradi teh primerov bi bilo potrebno del sredstev rezervirati ter poskrbeti za koordiniranje.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Kot predsednik MC še enkrat zapišem: prostori so problem!

V štirih letih se je na nas obrnilo toliko deležnikov, da imamo vse prostore (pa niso najbolj primerni) zasedene, od Kraljev ulice do pomoči pri demenci.

Po mestnih četrtih smiselno bi bilo, da bi kdaj sodelovali tudi dve skupaj – je potrebno zagotoviti prostore za delovanje, ki jih ni!!!! Pozitiven primer: KS Kamnica. Kako to zagotoviti?

Za začetek je že zadosti, da se obljubljeno izpolni; na tak center na primer Studenci, ki so najhitreje rastoči del mesta, čakajo že 25 let, od projektnih nalog, položitve temeljnega kamna pod županom Kanglerjem, izdelave načrta ... No še vedno nismo pri ničemer – kraj, kjer je temeljni kamen, je zdajšnji župan prodal zasebnemu investitorju in smo na trati.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kaj naj vam podam kot spet, da sem se ravno zaradi tega odločil kandidirati.

Torej projekt Kralji ulice, DCA, društva, športna društva, lutkarska ... je na lokalni ravni celotno poletje skrbel za mlajše, sploh ogromno otrok iz stanovanj državnega sklada, da niso ostali na cesti in na dvoriščih, ker so bile šole med počitnicami zaprte, tako pa je bilo poskrbljeno vsak dan za telovadbo, slikanje, ustvarjanje igre, otroci so tudi tako spoznavali mesto, v katerega so se preselili; odziv je bil enkraten – ni lepšega, ko otroci tujega porekla odigrajo lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja.

Kot primer, kaj smo morali narediti kot mesto, mestna četrt; poiskati prostore, zunanje prostore, določena sredstva za nabavo materiala, kolonije, lutk... in zadeva je stekla.

Stvari so bolj enostavne, kot si mislimo, sploh če izbrišemo iz glave to zdivjano levo in desno mišljenje, ki trenutno paradira okoli.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Pa spet ponavljam: to je tisto, kar me je nagovorilo, da kandidiram, to Lista za pravičen razvoj MČ in KS zagovarja že 20 let, tokrat pa sem imel priložnost dati to v praksi – rezultat je družba, ki deluje, tako mesto in županov kabinet kot MČ morajo zagotoviti prostore in sredstva. Ravno društva, nevladne organizacije, verske skupnosti so tisto, kar ljudem tudi lokalno daje možnost sodelovanja in izražanja, ravno vse to dela družbo živo.

Vidim tudi, da vsi ostali kandidati sedaj naenkrat dajejo vsemu temu prioriteto, tudi četrtni krajevni skupnosti. Sem vesel, da imajo vsi zaenkrat podoben program, lahko vam zagotovim, da deluje; sem probal v štirih letih in ključ so bile nevladne organizacije, društva, verske skupnosti.

Vesel sem, da drugi kandidati sedaj to izpostavljajo kot prvo točko programa, saj deluje. Upam, da bodo obljubo držali.

Vem tudi, da je marsikdaj problem denar, ki ga je toliko, kot ga je. Maribor je zelo zadolžen, bo pa potrebno določena sredstva rezervirati ravno za delovanje, sploh če bo država odpovedala financiranje, bo grozljivo.

Družba nam bo razpadla pred očmi

Žal, vem, boste rekli, pesimist.

Prav ko sem prevzel Studence, je bilo vse skregano, prazni prostori, prazna občinska zemlja, nič od nič, samo sejnine so vlekli pa koledarje tiskali.

Danes po štirih letih je to vzoren del Maribora, kar priznavajo prebivalci, novinarji, tudi ljubljanski podžupan z delegacijo je prišel na pogovor in ogled; navsezadnje sta me zaradi tega podprli stranki Pirati in Prerod, kjer se preko predsednika stranke lahko tudi trenutno informira o razpisih in kaj vse Maribor zamuja; razpisi EU niso samo za "kolesarske steze".

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor: Ni odgovora. Namesto tega:

Za zaključek: kaže, da bo Maribor šel v novo smer – končno vsi kandidati izpostavljajo, da je pomemben prebivalec, da so mestne četrti tiste, ki najprej zaznajo, kaj ni v redu, katero cesto je treba popravit, če ni poskrbljeno za mlade, stare ... Končno kandidati to izpostavljajo, torej vseeno, kdo zmaga, LPR to zagovarja že 20 let, to sem izvajal sedaj v praksi štiri leta; niso to prazne obljube, ampak vam povem, da to deluje. In ključna so društva, organizacije, verske skupnosti ter pošteno in pravično sodelovanje z vsemi.

Odgovor prejet 29. septembra 2026. Podpisnik: Igor Jurišič. Odgovor velja za kandidata.

Igor Jurišič je na poziv k izpolnjevanju vprašalnika odgovoril, da ga trenutno ni v Sloveniji, ne bi pa rad odgovarjal pavšalno.

Odgovor prejet 6. oktobra 2026. Podpisnik: Gibanje Svoboda Maribor. Odgovor velja za kandidata in listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Andrej Matvoz je neodvisni županski kandidat s podporo stranke Gibanja Svoboda. 

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Mislim, da je treba poudariti, da je kultura eden najvišjih izrazov razvoja in kakovosti neke družbe, zato ji mora pripadati pomembno mesto tudi med razvojnimi prioritetami mesta.

V prihodnjem mandatu zato ne bi želel zmanjševati proračunskih sredstev, namenjenih kulturi. Nasprotno, posebno pozornost bi namenil ozaveščanju mladih ter spodbujanju njihovega zanimanja za kulturo in razumevanja njenega pomena.

Osebno menim, da je kulturno udejstvovanje Mariborčank in Mariborčanov že danes na razmeroma visoki ravni. Maribor ima razvito kulturno okolje, kakovostne ustanove, ustvarjalce in občinstvo, kar predstavlja dobro osnovo za nadaljnji razvoj.

Hkrati pa moramo razmišljati tudi o tem, kako kulturo približati tistim, ki danes še niso njeni redni uporabniki. Predvsem mladim in ljudem, ki šele vstopajo v svet kulture, moramo kulturne vsebine predstavljati na dostopen, sodoben in njim razumljiv način. Cilj mora biti, da kultura v Mariboru ni namenjena le tistim, ki so že danes njen del, ampak da postane še bolj dostopna, vključujoča in privlačna za čim širši krog ljudi. 

• Zagotovo bomo do konca izvedli cilje in načrte iz lokalnega programa za kulturo v mestni občini Maribor obdobju 2024–2027
• Kulturnim gonilnim silam Maribora, Narodnemu domu, SNG, novemu centru Rotovž, knjižnicam, lutkovnemu gledališču ipd pa zagotoviti vsebine, ki bodo te centre ohranile in postavile v center kulturnega dogajanja
• Podpora novim, mladim še nepoznanim umetnikom in umetnicam

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Okolje, v katerem trenutno živimo, je precej nestabilno na številnih področjih, kar seveda vpliva tudi na vire financiranja občine. Zato si bom prizadeval, da se sredstva, namenjena kulturi, tudi v primeru poslabšanja finančnega položaja občine ali splošnih gospodarskih razmer ne bodo zmanjševala.Zavedam se, da kultura ni pomembna samo v času razvoja in blaginje. Prav nasprotno – različne oblike kulturnega ustvarjanja in udejstvovanja so lahko v času kriz pomembna opora družbi, saj povezujejo ljudi, ohranjajo identiteto skupnosti ter ustvarjajo prostor za dialog in ustvarjalnost. Proračun Mestne občine Maribor za leto 2027 je že sprejet, zato v tem obdobju večjih sprememb ne pričakujem. Ključno pa bo, da tudi v prihodnje ohranimo stabilno financiranje kulture in ji zagotovimo mesto, ki si ga v razvoju Maribora zasluži.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Z odprtjem Centra Rotovž bo Maribor dobil eno največjih kulturnih investicij v zadnjih desetletjih. Zato menimo, da v naslednjem obdobju ni nujno, da je naš prvi odgovor gradnja novih velikih objektov. Pomembneje bo, da obstoječo kulturno infrastrukturo napolnimo s kakovostnimi vsebinami in jo čim bolj odpremo ljudem. Center Rotovž bo po mojem mnenju precej spremenil kulturne navade Mariborčank in Mariborčanov. Želimo si, da postane živ prostor srečevanja, kulture in ustvarjalnosti, ne zgolj skupek novih prostorov in institucij.  Hkrati pa Rotovž ne sme pomeniti centralizacije vse kulturne dejavnosti na eni lokaciji. Kultura mora živeti po mestu. Zato bi želeli preveriti stanje obstoječe kulturne infrastrukture in določiti, kateri objekti dejansko potrebujejo obnovo oziroma posodobitev, preden se odločamo za nove velike investicije.  Posebno priložnost vidim tudi v praznih ali premalo izkoriščenih občinskih poslovnih prostorih. Občina bi lahko del takšnih prostorov uredila in jih pod jasnimi ter transparentnimi pogoji ponudila kulturnim ustvarjalcem, mladim umetnikom in nevladnim kulturnim organizacijam za simbolično najemnino oziroma, kjer zakonodaja to omogoča, v brezplačno uporabo. S tem bi lahko hkrati oživljali posamezne dele mesta, tudi Koroško cesto in širše mestno jedro

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Center Rotovž si predstavljamo tudi kot en  regijski kulturni center. Vlogo kulture v MOM opredeljuje že sedaj sprejeta strategija, ki jo bomo ustrezno razvijali v prihodnosti (v letu 2027 bo treba pripraviti strategijo od 2028 dalje).

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Kot že rečeno, ima Maribor že sprejeto strategijo – Lokalni program za kulturo v MOM v obdobju 2024-2027, pomembno pa bo, da se predvideni ukrepi izvajajo tudi v naslednjem mandatu, obenem pa se nadgrajujejo in razvijajo skladno s potrebami in novimi dejavniki (Center Rotovž…) ter načrtujejo v naslednji strategiji 2028–2030, ki se bo morala sprejeti v naslednjem letu.

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor: Menimo, da bo odgovor na  to podala strategija oz. program kulture v MOM 2028-2030. Prizadevali si bomo za pozitiven razvoj glede vprašanj, ki jih navajate, se pa bojimo, da se bo na državni ravni stanje zelo poslabšalo (glede na dosedanje delovanje vladajoče desne koalicije na področju kulture, izjave ministrice, razveljavitev razpisov ipd…)

Odgovor prejet 8. oktobra 2026. Podpisnik: Aleš Ernecl. Odgovor velja za kandidata in listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Aleš Ernecl županski kandidat Stranke Straža. 

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Kultura je del identitete Maribora. Mesto, ki ne pozna in ne varuje svoje zgodovine, jezika, dediščine in ustvarjalnosti, težko samozavestno gradi svojo prihodnost. Zato mora biti kulturna politika hkrati usmerjena v prihodnost in zasidrana v naših koreninah.

V mandatu 2026–2030 bi kot štiri prednostne naloge postavil:

1. OHRANJANJE SLOVENSKE IN MARIBORSKE KULTURNE DEDIŠČINE. Bolj sistematično bomo skrbeli za zgodovino, slovenski jezik, kulturno dediščino in posebnosti Maribora ter jih približali mladim, prebivalcem in obiskovalcem. Naša dediščina ni breme preteklosti, ampak temelj samozavestnega mesta.
2. BOLJŠE POGOJE ZA USTVARJANJE. Pregledali bomo obstoječo občinsko kulturno infrastrukturo in možnosti njene učinkovitejše uporabe ter iskali konkretne rešitve za dostopnejše prostore za društva, ustvarjalce, vaje, produkcijo in kulturne dogodke.
3. KULTURO KOT RAZVOJNO PRILOŽNOST MARIBORA. Kulturo bomo povezovali z izobraževanjem, turizmom, gospodarstvom in promocijo mesta, vendar je ne bomo skrčili zgolj na turistični produkt.

KULTURO KOT MEDGENERACIJSKO POSLANSTVO. Otrokom in mladim želimo omogočiti, da slovensko kulturo, zgodovino in jezik ne le poznajo, ampak jih tudi sami soustvarjajo. Naš cilj je, da prihodnjim generacijam zapustimo mesto, ki ve, od kod prihaja, in samozavestno ve, kam gre.

Pri javnem financiranju bomo zagovarjali preglednost, strokovno odločanje in merljive rezultate. Maribor želimo razvijati kot sodobno mesto z močnimi koreninami – mesto, ki spoštuje svoje slovensko kulturno izročilo, podpira ustvarjalnost in zna svojo identiteto samozavestno predstavljati tudi navzven.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Kulturno financiranje mora biti stabilno, predvidljivo in razvojno. Občina mora omogočiti, da lahko kakovostne kulturne organizacije in ustvarjalci svoje delo načrtujejo več let vnaprej, hkrati pa mora sistem omogočiti vstop in razvoj novih izvajalcev.
V mandatu 2026–2030 bomo najprej izvedli celovit pregled občinskega sistema financiranja kulture in na tej podlagi uvedli izboljšave. Ohranili in nadgradili bomo večletno programsko financiranje, pravočasno objavo razpisov in jasna merila ocenjevanja. Posebno pozornost bomo namenili manjšim in novim organizacijam ter samostojnim ustvarjalcem.
Pri projektnem financiranju bomo preučili možnost ponovne vzpostavitve višjega deleža občinskega sofinanciranja, kjer je to finančno vzdržno, saj lahko zahtevani lastni delež predstavlja pomembno oviro za manjše organizacije. Pri občinsko financiranih programih bomo zagotavljali spoštovanje veljavnih standardov plačila dela.
Javni denar mora biti porabljen pregledno. Zato bomo zagotovili jasnejša merila, pravočasnejše odločitve in javno spremljanje rezultatov financiranja. V prvem letu mandata bomo skupaj s kulturnim sektorjem pregledali razpisni sistem in pripravili konkretne spremembe.
Cilj ni zgolj več sredstev, temveč bolj pravičen, predvidljiv, pregleden in dolgoročno vzdržen sistem, ki omogoča kakovostno kulturno ustvarjanje v Mariboru.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Pri kulturni infrastrukturi ne želimo vedno začeti z novo gradnjo. Najprej moramo bolje izkoristiti infrastrukturo, ki jo Maribor že ima. V prvem letu mandata bomo zato pripravili celovit popis občinskih kulturnih prostorov, njihove zasedenosti, stanja, stroškov in možnosti uporabe ter na tej podlagi določili prednostne investicije.
Posebno pozornost bomo namenili prostorom za vaje, produkcijo, ateljeje, glasbeno in uprizoritveno ustvarjanje, razstavno dejavnost ter skladiščenje. Obstoječe modele, kot je Vetrinjski dvor, bomo nadgrajevali tako, da bodo prostori čim bolj dostopni tudi manjšim organizacijam in samostojnim ustvarjalcem.
Hkrati bomo dokončali in vsebinsko izkoristili že začete strateške investicije, predvsem Center Rotovž, ter iskali možnosti za nadaljnji razvoj kulturne infrastrukture tudi na drugih primernih območjih mesta. Pri večjih novih projektih bomo pred odločitvijo pripravili jasno investicijsko oceno, načrt financiranja in načrt dolgoročnega vzdrževanja.
Financiranje bomo povezovali z občinskim proračunom, državnimi in evropskimi sredstvi ter drugimi zakonitimi viri. Cilj je preprost: obstoječe prostore bolje izkoristiti, odpraviti ključne prostorske primanjkljaje in ustvariti pogoje, v katerih lahko mariborska kultura dolgoročno ustvarja in raste.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kultura mora biti sestavni del razvoja Maribora, ne ločeno področje mestne politike. Povezovati jo želimo z izobraževanjem, mladino, turizmom, gospodarstvom, znanostjo, športom in socialnim okoljem. Kulturna dediščina in sodobno ustvarjanje lahko pomembno prispevata k kakovosti življenja, privlačnosti mesta za prebivalce in obiskovalce ter njegovi prepoznavnosti.
Poseben poudarek bomo namenili povezovanju kulture z izobraževanjem. Otrokom in mladim želimo približati slovenski jezik, zgodovino, umetnost in kulturno dediščino ter ustvariti več možnosti, da se sami vključujejo v kulturno ustvarjanje.
Kulturo bomo povezovali tudi s turizmom in gospodarstvom, vendar tako, da kultura ne postane zgolj turistični produkt. Maribor mora svojo kulturno dediščino in ustvarjalni potencial znati predstaviti tudi obiskovalcem ter ju povezati z lokalnim gospodarstvom.
Posebno pozornost bomo namenili dostopnosti kulture po vseh delih občine. Kulturna ponudba ne sme biti skoncentrirana samo v mestnem središču. Spodbujali bomo programe v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih ter sodelovanje z društvi in lokalnimi organizacijami.
Kakovostna kultura mora biti dostopna otrokom, mladim, starejšim, družinam, invalidom in drugim skupinam prebivalcev, ne glede na njihov socialni položaj ali kraj bivanja.
Maribor želimo razvijati kot kulturno središče širše regije, zato bomo krepili sodelovanje z občinami in kulturnimi ustanovami v Podravju ter iskali skupne projekte in vire financiranja.
Naš cilj je kultura, ki povezuje ljudi, ohranja našo dediščino, spodbuja ustvarjalnost in hkrati prispeva k razvoju Maribora in njegovega širšega okolja.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Kulturna politika mora biti strokovna, pregledna, dolgoročna in odgovorna. Odločitve o javnem financiranju in razvoju kulture morajo temeljiti na jasnih merilih, strokovnih ocenah in javno preverljivih postopkih.
V mandatu 2026–2030 bomo ohranili dolgoročno strateško načrtovanje kulture ter zagotovili, da se njegovo izvajanje vsako leto preveri glede na dosežene cilje in rezultate. Pri pripravi novih ukrepov bomo v dialog vključili javne kulturne zavode, poklicne nevladne organizacije, samozaposlene ustvarjalce, ljubiteljsko kulturo ter druge relevantne predstavnike kulturnega področja.
Odločitve o razpisih morajo biti strokovne in transparentne. Merila in postopki ocenjevanja bodo jasni in vnaprej objavljeni, pri odločanju pa bomo dosledno zagotavljali preprečevanje nasprotij interesov. Odločitve bodo ustrezno obrazložene, rezultati financiranja pa javno predstavljeni.
V prvem letu mandata bomo vzpostavili reden strukturiran dialog s kulturnim sektorjem, najmanj enkrat letno pa javno predstavili stanje na področju kulture, izvedene ukrepe in dosežene rezultate.
Pri oblikovanju kulturne politike bomo poslušali stroko in kulturne ustvarjalce, vendar bo za zakonitost, odgovorno porabo javnega denarja in doseganje javnega interesa še vedno odgovorna občina.
Cilj je sistem, v katerem imajo različni kulturni akterji možnost sodelovati pri oblikovanju politike, odločitve pa ostajajo strokovne, transparentne in odgovorne.

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor:

Maribor mora ohraniti stabilnost kakovostnih in uveljavljenih kulturnih programov, hkrati pa mora mladim, novim in manjšim organizacijam omogočiti, da se razvijejo. Razpisni sistem ne sme ustvarjati položaja, v katerem lahko preživijo predvsem že uveljavljeni izvajalci.
V prvem letu mandata bomo skupaj s kulturnim sektorjem izvedli pregled obstoječega razpisnega sistema in uvedli ločeno razvojno možnost za nove in manjše profesionalne kulturne organizacije ter samostojne ustvarjalce. Namenjena bo predvsem tistim, ki imajo kakovosten program in razvojni potencial, vendar še nimajo pogojev za vključitev v večletno programsko financiranje.
Pri tem bomo omogočili financiranje ne samo izvedbe posameznega dogodka, ampak tudi upravičenih stroškov dela, razvoja ekipe, produkcije, administracije in drugih stroškov, potrebnih za profesionalno delovanje, skladno z namenom posameznega razpisa.
Vzpostavili bomo jasno razvojno pot: projektno financiranje → razvojna podpora → večletno programsko financiranje, pri čemer bodo pogoji za prehod vnaprej znani in vezani na strokovna, merljiva merila.
Pregledali bomo tudi razmerje med številom podprtih projektov in višino posameznih podpor. Cilj ni podpreti čim več projektov z vedno manjšimi zneski, temveč omogočiti, da imajo kakovostni projekti dovolj sredstev za dejansko izvedbo in razvoj.
Razpisi bodo objavljeni pravočasno, merila bodo jasna, odločitve obrazložene, pogodbe in izplačila pa izvedeni čim prej. Pri oblikovanju sprememb bomo vključili predstavnike javnih zavodov, nevladnih organizacij, samozaposlenih in drugih kulturnih ustvarjalcev.
V prvem letu mandata bomo pripravili tudi finančno analizo potreb in na njeni podlagi določili konkretne finančne cilje za obdobje 2026–2030. Sredstva za razvoj profesionalne nevladne kulture bomo povečevali v okviru proračunskih možnosti in vsako leto javno poročali o doseženih rezultatih.
Maribor potrebuje sistem, v katerem lahko nov kulturni akter začne, se razvije, profesionalizira in ob kakovostnem delu napreduje v stabilnejše financiranje.

Odgovor prejet 12. oktobra 2026 (dopolnjeno 21. oktobra 2026). Podpisnik: Bor Greiner. Odgovor velja za kandidata in listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Sem Bor Greiner, nestrankarski kandidat za župana Maribora. Kandidiram s podporo volivk in volivcev. Kampanja in lista za mestni svet nosita ime BOR za spet naš MB. Odgovarjam kot županski kandidat.

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Kultura je del dobrega življenja in občutka, da je Maribor naš dom. Ustvarjalci potrebujejo dostojne pogoje za delo, prebivalci pa možnost sodelovanja in dostop do kulture tudi blizu doma. V programu jo povezujem s stebroma »V Mariboru ustvarjaš« in »V Mariboru živiš«.

Tri prioritete so:

1. Predvidljivo financiranje in plačano poklicno delo: pregledna merila, razpisni koledar, pravočasne pogodbe in izplačila ter ohranitev in razvoj večletnega financiranja.
2. Dostopni prostori: preverjen pregled obstoječih evidenc, pogodb, stanja in stroškov; nato javna merila za uporabo praznih občinskih prostorov.
3. Kultura v vseh 17 mestnih četrtih in krajevnih skupnostih: sodelovanje knjižnic, javnih zavodov, NVO, samostojnih ustvarjalcev in društev.

V prvih 100 dneh predlagam skupen pregled financiranja, prostorov in potreb. Vsak izvedbeni ukrep mora dobiti nosilca, rok, strošek, vir in merilo uspeha. Pri Centru Rotovž želim pregled pogodb, aneksov, rokov ter stroškov delovanja in programov. Brez preverjenega izračuna (podrobega pregleda ob prevzemu) ne obljubljam novih zneskov ali investicij.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Predlagam najmanj ohranjanje realne vrednosti rednega financiranja kulture, investicije pa prikazujmo ločeno. V prvih 100 dneh naj pristojna občinska služba preveri izhodišče za leto 2026, realizacijo, obveznosti in roke izplačil, ločeno za javne zavode, NVO, samostojne ustvarjalce in ljubiteljsko kulturo.

Ohranitev realne vrednosti ni isto kot razvojno povečanje. Potrebna nominalna uskladitev se izračuna iz primerljivega izhodiščnega zneska in inflacije. Dodatna razvojna sredstva za NVO je treba določiti posebej, v evrih in odstotkih. Ta obseg še ni finančno ovrednoten.

Obstoječe večletno programsko financiranje želim ohraniti in odpreti razvojno pot manjšim akterjem. V prvem letu predlagam razpisni koledar z roki odločanja, pogodb in izplačil. Med upravičenimi stroški morajo biti jasno priznani ustvarjalno, produkcijsko in administrativno delo ter razvoj ekip. Uporabljive standarde plačila in finančni učinek preverimo pred spremembo razpisov.

Vir rednega financiranja je proračun MOM; potrebne proračunske odločitve sprejme mestni svet. Državna in evropska razpisna sredstva so dopolnitev, ko so odobrena. Strošek delovanja nove infrastrukture mora biti prikazan vnaprej, skupaj z vplivom na sredstva za programe.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Prednost dajem varni in boljši uporabi prostorov, ki jih mesto že ima. V prvih 100 dneh predlagam preverbo obstoječih evidenc in javni pregled primernih praznih občinskih prostorov: lastništvo, dovoljena raba, pogodbe, stanje, ovire in ocenjeni stroški.

Do šestega meseca predlagam pripravo pilotne uporabe po javnih merilih. Prve uporabe v prvem letu so izvedbeni cilj za pravno in tehnično pripravljene prostore z zagotovljenim kritjem; to ni obljuba prenove vseh praznih lokalov. Potrebujemo ateljeje, vadbene, produkcijske, skladiščne in skupne delovne prostore.

Pogodbe morajo jasno razmejiti ureditev prostora, najemnino, obratovalne stroške in vzdrževanje. Ugodnejši najem ne pomeni, da teh stroškov ni. Občinski vložek in strošek uporabnika ovrednotimo za vsak prostor posebej.

Pri Centru Rotovž želim javni pregled pogodb, aneksov, obsega, rokov ter letnih stroškov delovanja, vzdrževanja in programov. Predlagam pregledna pravila dostopa in sodelovanja tudi za neodvisno produkcijo.

Nosilci so pristojne občinske službe in upravljavci. Manjše prilagoditve predlagamo v proračunu MOM, večje prenove pa po investicijski presoji in ob zagotovljenih virih. Ne napovedujem novih stavb ali stroškov brez podlage.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kultura ima lastno javno vrednost. Povezovanje z izobraževanjem, univerzo, zdravjem, socialnim varstvom, gospodarstvom in turizmom mora širiti možnosti ustvarjanja in sodelovanja. Umetniške avtonomije ne smemo pogojevati s turističnim učinkom ali komercialno uspešnostjo.

Kulturne potrebe želim vključiti v dogovore z vsemi 17 mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi: kateri prostori in programi obstajajo, kdo jih lahko uporablja in kaj ljudem preprečuje dostop. V prvem letu predlagam pregled cenovnih, fizičnih, prometnih in informacijskih ovir ter izbor prvih ukrepov z izvajalci. Knjižnice, šole, vrtci, univerza, javni zavodi, NVO in društva lahko skupaj pripravljajo gostovanja, delavnice in medgeneracijske programe.

Kulturni bon in ena mestna kartica sta predloga za preverbo, ne že obljubljena projekta. Pred odločitvijo potrebujemo upravičence, vsebino, partnerje, način uporabe in strošek. Enako velja za nove subvencije vstopnic.

S sosednjimi občinami in drugimi mesti želim razvijati gostovanja, koprodukcije, souporabo opreme in skupne prijave. Morebitno sodelovanje z Gradcem zahteva dogovor partnerjev; ne predstavljam ga kot že zagotovljeno. Pri regijskih nalogah najprej pripravimo dokumentiran izračun; dodatnega državnega denarja ne štejemo v proračun vnaprej.

Pristojna občinska služba skupaj s partnerji pripravi izvedbene predloge in stroške. Financiranje je dogovorjeni občinski delež ter dejansko zagotovljena sredstva partnerjev in razpisov. Merimo dostopnost, udeležbo po območjih in skupinah ter plačano delo ustvarjalcev.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Želim strokovno, pregledno in dolgoročno kulturno politiko. Javni zavodi, poklicne NVO, samostojni ustvarjalci in ljubiteljska kultura morajo sodelovati pri pripravi ukrepov, izvedbi in vrednotenju.

Predlagam prvo skupno srečanje v prvih 100 dneh, nato najmanj dva strukturirana posveta na leto, z javnimi zapisniki in odzivom občine na predloge. Za koordinacijo in poročanje odgovarja župan, strokovno delo vodi pristojna občinska služba.

Razpisna merila morajo biti znana vnaprej, strokovne odločitve obrazložene, nasprotja interesov pa evidentirana in obravnavana. Pri umetniški presoji mora biti odločilna stroka.

Za ključne kulturne projekte želim javne kartice z odgovornim, rokom, proračunom, virom, fazo in rezultatom. V prvih 100 dneh predlagam prve kartice in objavo podatkovnih vrzeli. Do konca leta 2027 predlagam izvedbeni kulturni načrt za preostanek mandata, usklajen z veljavnimi dokumenti in proračunom.

Najmanj enkrat letno predlagam javno poročilo o financiranju, izplačilih, pogojih dela, prostorih, dostopnosti in novih vstopih v sistem. Objavljene morajo biti tudi zamude in razlogi. Potrebne odločitve sprejemajo pristojni organi; župan jih ne more nadomestiti z osebno obljubo.

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor: Obstoječe večletno programsko financiranje želim ohraniti in nadgraditi. Stabilnost uveljavljenih programov mora spremljati odprta pot za nove in manjše NVO ter samostojne ustvarjalce.

V prvih 100 dneh predlagam pregled razpisov: obseg in razdelitev sredstev, pogoje, uspešnost novih prijaviteljev, plačilo dela ter roke pogodb in izplačil. S kulturnimi akterji bi do konca leta 2027 pripravili prenovo za izvajanje od leta 2028, kot sem že predlagal v dopolnitvi odgovora Asociaciji.

Predlagam:

• Razvojni sklop za nove in manjše akterje: začetna projektna podpora, nato časovno omejena večletna razvojna podpora po izvedljivem načrtu. Po dveh ali treh letih bi sledilo strokovno vrednotenje in možnost prijave na redno večletno financiranje. Prehod ne sme biti avtomatična pravica ali podaljševanje brez preverbe.
• Med upravičenimi stroški jasno priznamo plačano ustvarjalno, produkcijsko in administrativno delo, zaposlovanje, računovodstvo, usposabljanje in razvoj ekip. Samostojnim ustvarjalcem omogočimo neposreden dostop do ustreznih sklopov.
• Merila prilagodimo razvojni stopnji. Dolga zgodovina, visok lastni delež ali veliko število dogodkov ne smejo samodejno izriniti kakovostne nove pobude. Prijavo in poročanje poenostavimo sorazmerno višini podpore.
• Vnaprej objavimo razpisni koledar, pravočasno sklepamo pogodbe in načrtujemo izplačila. Dostop do občinskih prostorov in skupne opreme ter koprodukcije dopolnjujejo denarno podporo.

Podpora profesionalni umetnosti ne sme biti pogojena s politično všečnostjo, turizmom ali komercialnim uspehom. Presoja mora biti strokovna in obrazložena.

Razvojni sklop bi načrtovali ločeno od rednega financiranja in investicij. Njegov znesek še ni potrjen: določimo ga po pregledu potreb in stroškov v predlogu proračuna MOM, o katerem odloča mestni svet. Zunanje vire vključimo, ko so zagotovljeni. Letno spremljamo nove vstope, plačano delo, stabilnost ekip, prehode v večletno financiranje in dostop do prostorov.

Odgovor prejet 16. oktobra 2026. Podpisnik: Andrej Bauman. Odgovor velja za kandidata.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Na volitve za župana Mestne občine Maribor se odpravljam kot neodvisen kandidat.

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Kultura in umetnost nista le dodana vrednost, temveč sta temeljni gibali razvoja, inovativnosti in kakovosti življenja v Mariboru. V mandatu 2026–2030 kulturo razumem kot avtonomen sektor, ki mora biti primarno podprt zaradi lastne umetniške in družbene vrednosti. Le močna, profesionalna in neodvisna kulturna scena lahko naravno postane pristen magnet za razvoj celotnega mesta in turizma, ne da bi pri tem morali žrtvovati njeno vsebino in jo siliti v komercializacijo.

Moje tri ključne prednostne naloge bodo neposredno izhajale iz potreb na terenu:

1. Finančna stabilizacija in večletni razpisi: Naš strateški cilj je postopna vrnitev sredstev za kulturo in mladino na 10 % celotnega občinskega proračuna ter avtomatska uskladitev sredstev z inflacijo. Hkrati bomo sistem nadgradili z uvedbo dvo- in štiriletnih projektnih razpisov, ki bodo omogočili dolgoročno načrtovanje in profesionalizacijo manjših akterjev.
2. Prostorska optimizacija in nova vozlišča: Dokončanje in zagon Centra Rotovž kot osrednjega programskega in infrastrukturnega vozlišča. Sočasno bomo sistematično oživili prazne občinske lokale v središču mesta za namene ateljejev in produkcije ter rešili problematiko prostorov za sodobni ples z optimizacijo souporabe objekta Karantena.
3. Nov Lokalni program za kulturo (LPK): Pred iztekom aktualnega programa leta 2027 bomo participativno zasnovali nov, strokovno utemeljen in predvsem dejansko izvedljiv strateški dokument z jasnimi mehanizmi vrednotenja.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Zavedamo se, da je stabilno financiranje predpogoj za profesionalno delo. V Mariboru že izvajamo nekatere odlične prakse, ki jih bomo v prihodnjem mandatu nadgradili in finančno okrepili. Naši ključni ukrepi bodo:

1. Okrepitev programskega financiranja in indeksacija: Triletni programski razpis (v vrednosti okoli 700.000 evrov) že zagotavlja nujno dolgoročno stabilnost, naša prioriteta pa bo ta sredstva dodatno dvigniti. Kot prvi sistemski ukrep pri načrtovanju proračuna bomo predlagali avtomatsko usklajevanje postavke za kulturo vsaj za stopnjo inflacije. Naš glavni strateški cilj pa je postopna vrnitev proračuna za kulturo in mladino nazaj na 10 % celotnega občinskega proračuna, kot je v naši občini nekoč že veljalo.
2. Ohranitev pavšalnega projektnega sofinanciranja: Maribor je morda celo edina občina v Sloveniji, katere projektni razpis (220.000 evrov) temelji na pavšalnem sofinanciranju. Tako sredstva odobrimo na podlagi dobro razdelanih stroškovnikov ob prijavi in ne šele po predložitvi dejanskih računov. To je izjemna praksa, ki neposredno preprečuje prekarnost in zagotavlja likvidnost, zato jo bomo absolutno ohranili in nadaljevali.
3. Posebna postavka za zagotavljanje lastnih sredstev evropskih projektov: Za uspešnejše črpanje zunanjih sredstev bomo uvedli posebno proračunsko postavko. Ta bo bistveno lažje in hitreje zagotovila kritje obveznega lastnega deleža v primeru uspešne prijave na evropske razpise.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Prostorska stiska je izziv, ki ga bomo reševali pragmatično, z revitalizacijo in optimizacijo rabe. Naše prioritete so:

1. Oživitev lokalov in ateljeji: V centru mesta imamo številne prazne lokale, določeni so v preteklosti že služili kot kulturna infrastruktura. Želimo preučiti, kateri so primerni, da jih znova namenimo kulturi. S tem bomo nadaljevali prakso zagotavljanja prepotrebnih ateljejev ter hkrati oživljali mestno jedro.
2. Center Rotovž kot osrednje vozlišče: Posebno poglavje predstavlja novi Center Rotovž, v katerem vidimo centralno kulturno točko mesta. Ta nova infrastruktura mora postati osrednje vozlišče, ključno tako za fleksibilno uporabo in delitev prostorov kot tudi za širše programsko povezovanje akterjev.
3. Sodobni ples in Karantena: V Mariboru izrazito primanjkuje produkcijskih in vadbenih prostorov za sodobni ples. Kot najbolj smiselno rešitev vidimo ponovno preučitev modela souporabe prostorov v objektu Karantena, da z boljšo koordinacijo zadostimo tem specifičnim potrebam.
4. Povezovanje NVO in zavodov: Aktivno bomo spodbujali povezovanje nevladnih organizacij z javnimi kulturnimi zavodi – tako programsko kot pri souporabi obstoječe infrastrukture.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kultura predstavlja enega ključnih stebrov celovitega razvoja Maribora in neposredno določa kakovost bivanja v mestu. V našem mandatu je ne bomo obravnavali kot izoliran resor, temveč bo njena vloga izrazito povezovalna, saj ustvarja pomembno dodano vrednost na področjih gospodarstva, sociale in izobraževanja.

Pri povezovanju z drugimi področji se bomo prednostno naslonili na pred kratkim pripravljeno strategijo na področju kulture in turizma, ki predstavlja odlično, sveže izhodišče za naše delo. Trdno verjamem, da kultura ne sme biti zgolj podrejen servis za privabljanje gostov, temveč sta sektorja naravna in enakovredna partnerja. Omenjena strategija nam daje jasne usmeritve, kako lahko avtentično mariborsko umetniško produkcijo, javne prostore in festivale integriramo v širšo ponudbo, s čimer mesto pridobiva na privlačnosti in prepoznavnosti v širši regiji. Ustvariti moramo simbiozo: vrhunska in avtonomna kultura dviguje kakovost življenja občanov, takšno živo mesto pa avtomatsko postane magnet za obiskovalce.

Kulturo bomo tesno povezali tudi z izobraževanjem preko sistematične krepitve kulturno-umetnostne vzgoje (KUV) od vrtcev naprej, s čimer vzgajamo novo, kritično občinstvo. Na področju sociale vidimo kulturo kot odlično orodje za vključevanje ranljivih skupin ter medgeneracijsko povezovanje.

Da bi zagotovili dostopnost vsem prebivalcem, bomo delovali na dveh ravneh. Prvič, s socialno občutljivostjo bomo ohranjali in nadgrajevali sisteme dostopnosti (prilagoditve za ovirane, subvencije za mlade in upokojence). Drugič, izvedli bomo prostorsko decentralizacijo. Kultura ne sme biti privilegij strogega centra mesta. V sodelovanju z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi bomo spodbujali gostovanja, razstave in dogodke v lokalnih domovih krajanov (Kamnica, Pekre in ostali) in na tamkajšnjih javnih površinah, s čimer bo kakovostna ponudba dosegla ljudi v njihovem neposrednem bivalnem okolju.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Temelj uspešnega kulturnega upravljanja je sodelovanje in strateški pristop. V letu 2027 se izteče aktualni Lokalni program za kulturo (LPK) Mestne občine Maribor, kar predstavlja idealno priložnost za celovito prenovo naše kulturne politike.

Zato bomo pravočasno začeli s pripravo novega strateškega dokumenta. Priprava bo potekala po prenovljeni metodologiji, ki bo v sam proces zasnove in sooblikovanja aktivno vključevala vse naštete akterje: od javnih zavodov in poklicnih nevladnih organizacij do samostojnih delavcev v kulturi ter predstavnikov ljubiteljske kulture.

Naš cilj ni zgolj priprava še enega dokumenta, temveč si želimo strategijo, ki bo v prvi vrsti dovolj strokovna, participativna in izvedljiva. Predvsem pa mora biti novi LPK dejansko uporaben kot temeljno orodje in smerokaz mestne kulturne politike, z jasno opredeljenimi ukrepi, ki odgovarjajo na realne potrebe mariborskega kulturnega sektorja.

Ker se zavedamo, da je zgolj sprejetje strategije premalo, bo ključen poudarek na njeni implementaciji in evalvaciji. Poskrbeli bomo za vzpostavitev mehanizmov, s katerimi se bo izvajanje lokalnega programa redno spremljalo in vrednotilo. Na ta način bomo zagotavljali stalno strokovnost in transparentnost odločanja ter ohranjali trajen, odprt dialog z vsemi ustvarjalci v mestu.

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor: Osebno ocenjujem, da so trenutni razpisni pogoji in mehanizmi – tako za večletni programski kot za projektni razpis – v Mestni občini Maribor strokovno gledano že zdaj ustrezno in dobro zastavljeni. Jedro problema in nezadovoljstva na terenu torej ni v napačni metodologiji razpisov, temveč v njihovi izraziti finančni podhranjenosti.

Zato bo moj glavni ukrep za izboljšanje stanja preprost in neposreden: povečanje mase sredstev za kulturne razpise. Z zagotovitvijo večjega obsega denarja v proračunu bomo avtomatsko in sistemsko odpravili problem prenizkih vrednosti projektnega financiranja. To je osnovni predpogoj, da lahko ustvarjalci svoje delo profesionalizirajo, pošteno plačajo ekipe in vlagajo v razvoj, namesto da se izčrpavajo z golo bitko za preživetje.

Da pa bi manjšim nevladnim organizacijam in samostojnim ustvarjalcem resnično omogočili profesionalizacijo in prehod od bazičnega projektnega delovanja k stabilnosti, bom uvedel konkretno strukturno spremembo: po vzoru Ministrstva za kulturo bomo v Mariboru poleg enoletnih uvedli tudi večletne (dvo- in štiriletne) projektne razpise.

Enoletni razpisi bodo še naprej služili kot pomembna vstopna točka za nove in manjše akterje. Dvo- in štiriletni projektni razpisi pa bodo zapolnili vrzel med enoletnimi projekti in zahtevnim večletnim programskim financiranjem. Takšen model bo rastočim organizacijam omogočil dolgoročno načrtovanje produkcije, lažje zaposlovanje kadrov in stabilnejši vsebinski razvoj, ki ni strogo omejen na dvanajstmesečne cikle.

Glede uravnoteženja kulturne politike z razvojem turizma in mesta trdno zagovarjam avtonomijo ustvarjalcev. Kulturna produkcija mora primarno slediti umetniškim kriterijem in viziji, kar že zdaj ustrezno presojajo strokovne komisije. Z ohranitvijo teh strokovnih pogojev in izdatnejšim – ter večletnim – financiranjem bomo zagotovili pogoje za vrhunsko umetnost. Turizem in razvoj mesta pa se bosta na to naslonila naravno; ko mesto z močno podporo vzpostavi kakovostno in avtonomno kulturno sceno, ta sama po sebi postane magnet za obiskovalce, pri čemer ustvarjalcev ni treba siliti v komercializacijo njihovih vsebin.

Odgovor prejet 19. oktobra 2026. Podpisnik: Mitja Zgoznik. Odgovor velja za kandidata in stranko.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Na lokalnih volitvah 2026 kandidiram za župana Mestne občine Maribor kot kandidat stranke Resnica.

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Kultura in umetnost sta pomemben del identitete Maribora, kakovosti življenja občanov ter dolgoročnega razvoja mesta. Želim si Maribora, v katerem kultura ni dostopna samo prebivalcem mestnega središča, temveč vsem občanom, ne glede na njihovo starost, finančni položaj ali kraj bivanja. Mesto mora vlagati v ljudi, ustvarjalnost in skupnost.

Med svoje tri prednostne naloge bi postavil:

1. Dostopna kultura za vse. Prizadeval si bom za cenovno dostopnejše kulturne dogodke, več možnosti za otroke, mlade, družine, starejše in socialno šibkejše ter boljšo promocijo kulturne ponudbe.
2. Podpora ustvarjalcem in novim idejam. Zavzemal se bom za pregledno financiranje, razvojne priložnosti za manjše in nove kulturne organizacije ter boljše pogoje za profesionalno delo umetnikov in ustvarjalcev.
3. Kultura v vseh predelih Maribora. Želim si več kulturnih dejavnosti zunaj mestnega središča, oživljanje primernih praznih prostorov in povezovanje kulture z izobraževanjem, športom, turizmom in lokalnim gospodarstvom.

V prvem letu mandata bi skupaj s kulturnimi akterji pripravil pregled obstoječega stanja, potreb in možnosti financiranja ter določil merljive cilje za obdobje 2026–2030. Razvoj kulture mora temeljiti na sodelovanju, odgovorni porabi javnega denarja in dejanskih potrebah ljudi.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Zavzemal se bom za stabilno, pregledno in dolgoročno načrtovano financiranje kulture. Kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci potrebujejo predvidljive pogoje, da lahko kakovostno delajo, zaposlujejo sodelavce in razvijajo svoje programe, ne pa da vsako leto znova živijo v negotovosti.

V prvem letu mandata bi pregledal obstoječe razpise, višino sredstev, merila ocenjevanja in razmerje med večletnim programskim ter kratkoročnim projektnim financiranjem. Prizadeval bi si za ohranitev realne vrednosti sredstev za kulturo in postopno povečanje razvojnih sredstev glede na dejanske potrebe ter finančne možnosti občine.

Podpiral bi večletno financiranje kakovostnih programov, hkrati pa zagotovil prostor za nove organizacije in ustvarjalce. Razpisi bi morali imeti jasna merila, razumljive pogoje, obrazložene odločitve in učinkovito možnost pritožbe oziroma preverjanja postopka v okviru veljavnih pravil.

Pri projektih, ki jih financira občina, bi posebno pozornost namenil ustreznemu vrednotenju opravljenega dela, realnim stroškom izvedbe in spoštovanju veljavnih standardov plačila. Financiranje mora omogočati kakovostno produkcijo, ne pa spodbujati dela pod nevzdržnimi pogoji.

Vsako leto bi javno objavil pregled dodeljenih sredstev, doseženih rezultatov in učinkov financiranja. Konkretne finančne cilje bi določili po pregledu izhodiščnega stanja, nato pa jih vključili v občinski proračun in večletne načrte.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Maribor ima veliko razvojnih možnosti, zato bi med prvimi nalogami izvedel pregled občinskih nepremičnin, praznih prostorov in obstoječe kulturne infrastrukture. Ugotoviti moramo, kateri prostori so neizkoriščeni, kateri potrebujejo obnovo in kje kulturnim organizacijam ter ustvarjalcem najbolj primanjkuje ustreznih pogojev za delo.

V prvem letu mandata bi v sodelovanju s kulturnimi organizacijami pripravil javno dostopen pregled potreb po vadbenih, produkcijskih, ateljejskih, skladiščnih in prireditvenih prostorih. Na tej podlagi bi določili prednostne projekte ter možnosti uporabe primernih občinskih prostorov pod preglednimi in dostopnimi pogoji.

Posebno pozornost bi namenil manjšim organizacijam, mladim ustvarjalcem in novim kulturnim pobudam, ki pogosto nimajo dovolj sredstev za najem komercialnih prostorov. Kjer bi bilo mogoče, bi spodbujal začasno uporabo praznih prostorov, dokler ti čakajo na prenovo ali drugo dolgoročno namembnost.

Prednost bi imeli projekti, ki jih je mogoče izvesti hitro, gospodarno in z jasnim učinkom za občane. Večje investicije bi določili na podlagi stanja objektov, potreb uporabnikov, stroškov vzdrževanja in dolgoročne koristi. Financiranje bi iskali v občinskem proračunu ter na državnih in evropskih razpisih, kjer bi bili projekti upravičeni.

Cilj je, da prostori ne ostajajo prazni, kadar bi lahko služili ljudem, in da se razvoj kulture ne omejuje samo na mestno središče.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kulturo razumem kot pomemben del kakovostnega življenja, povezanosti skupnosti in gospodarskega razvoja. Maribor mora biti mesto, v katerem ljudje ne le delajo in bivajo, temveč imajo tudi priložnost za ustvarjanje, druženje, učenje in kakovostno preživljanje prostega časa.

Kulturo bi povezoval z izobraževanjem, turizmom, gospodarstvom, športom, varstvom okolja in socialnimi programi. Kulturne ustanove, šole, društva, turistični ponudniki in lokalna podjetja lahko skupaj ustvarijo več celoletnih vsebin, ki privabljajo obiskovalce, podpirajo lokalno gospodarstvo in povečujejo prepoznavnost Maribora.

Prizadeval bi si za dostopnejše kulturne dogodke za otroke, mlade, družine, starejše in ljudi z nižjimi dohodki. Z javnimi zavodi in organizatorji bi preveril možnosti za posebne vstopnice, družinske pakete, ugodnosti za mlade in druge oblike pomoči. Konkretne subvencije bi morali načrtovati tako, da so finančno vzdržne in pravično dostopne.

Pomembno se mi zdi, da se kulturno življenje razvija tudi v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih zunaj središča. Zato bi spodbujal lokalne prireditve, ljubiteljsko kulturo, ustvarjalne delavnice in sodelovanje med različnimi generacijami.

Maribor mora bolje izkoristiti svojo kulturno dediščino, ustvarjalne ljudi in celoletno ponudbo. Pri tem je potrebno sodelovanje s sosednjimi občinami in širšo regijo, zlasti pri skupnih kulturnih programih in prijavah na razpise. Uspeh bi meril tudi po dostopnosti ponudbe, obiskanosti, vključevanju prebivalcev in razvoju dejavnosti zunaj mestnega središča.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Moje izhodišče je, da mora biti župan prvi med enakimi: odgovoren občanom, odprt za predloge in pripravljen prisluhniti tudi ljudem, ki razmišljajo drugače. Kulturne politike zato ne bi smeli oblikovati za zaprtimi vrati, temveč v sodelovanju z ljudmi, ki kulturo ustvarjajo in uporabljajo.

V prvem letu mandata bi vzpostavil reden dialog s predstavniki javnih kulturnih zavodov, nevladnih organizacij, samostojnih ustvarjalcev, ljubiteljske kulture, mladih in drugih relevantnih skupin. Srečanja bi bila namenjena prepoznavanju težav, pripravi rešitev in spremljanju dogovorjenih ukrepov.

Zavzemal bi se za pregledno odločanje o javnih sredstvih, jasna merila razpisov, obrazložene rezultate in javno dostopne informacije o porabi denarja. Odločitve bi morale temeljiti na strokovnosti, kakovosti programov, javnem interesu in enakopravni obravnavi prijaviteljev.

Kulturno politiko bi načrtovali dolgoročno, z merljivimi cilji za obdobje 2026–2030. Najmanj enkrat letno bi javno predstavili dosežke, porabo sredstev in področja, na katerih cilji niso bili doseženi, ter pojasnili, kako bomo pomanjkljivosti odpravili.

Želim si sistema, v katerem se kakovostne pobude ne izgubijo zaradi pomanjkanja povezovanja ali preglednosti. Občina mora biti partner kulturnim ustvarjalcem in odgovoren upravljavec javnega denarja.

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor: Razpisni sistem Mestne občine Maribor mora zagotavljati stabilnost kakovostnim uveljavljenim programom, hkrati pa omogočati vstop novim organizacijam, mladim ustvarjalcem in manjšim nevladnim organizacijam. Mesto potrebuje oboje: izkušene kulturne ustanove in sveže ideje, ki prinašajo nove vsebine ter občinstva.

V prvem letu mandata bi pregledal obstoječi razpisni sistem, rezultate preteklih razpisov in ovire, s katerimi se srečujejo manjši prijavitelji. Pri tem bi vključil kulturne organizacije in samostojne ustvarjalce, da spremembe ne bi nastajale brez poznavanja dejanskih razmer.

Prizadeval bi si za jasnejša in sorazmerna administrativna pravila, boljšo informiranost prijaviteljev, pravočasno objavo razpisov in hitrejše odločanje. Manjše organizacije ne bi smele biti neupravičeno prikrajšane samo zato, ker nimajo velikih administrativnih ekip. Smiselno bi bilo zagotoviti informativne delavnice in pomoč pri razumevanju pogojev ter pripravi kakovostnih prijav.

Ob večletnem programskem financiranju bi razvil tudi možnosti za manjše razvojne in začetne projekte. Tako bi lahko organizacije najprej preizkusile idejo, razvile občinstvo in ekipo ter ob doseženih rezultatih kandidirale za dolgoročnejšo podporo. Merila bi morala upoštevati kakovost, javni interes, izvedljivost, dostopnost in realne stroške dela.

Pri financiranju bi zagovarjal spoštovanje veljavnih standardov plačila in ustrezno vrednotenje dela ustvarjalcev. Razpoložljiva sredstva bi določili na podlagi analize potreb in občinskega proračuna, pri čemer bi iskali tudi državne in evropske vire.

Cilj je razpisni sistem, ki zagotavlja preglednost, kakovost in kontinuiteto, vendar ni zaprt za nove ideje. Kulturni razvoj Maribora mora temeljiti na sodelovanju, poštenih možnostih in pogojih, v katerih lahko ustvarjalci dolgoročno razvijajo svoje delo.