Nerazvrščeno

Neodvisna raziskovalka, svetovalka in aktivistka Karolina Babič že več kot dve desetletji premišlja in sooblikuje področja, kjer se prepletajo družbeni, ekonomski in kulturni sistemi. Je doktorica filozofskih znanosti in docentka za socialno ekonomijo na DOBA Fakulteti, njeno delo pa se giblje med teorijo in prakso – od raziskovanja sodobnih produkcijskih procesov in alternativnih ekonomskih modelov do konkretne podpore zadrugam, socialnim podjetjem in skupnostnim iniciativam. Je tudi članica Združenja CAAP – Centra alternativne in avtonomne produkcije v Mariboru, ki je zrasel iz projekta Urbane brazde in je eden redkih dolgoročnih učinkov Evropske prestolnice kulture Maribor 2012.

V sodelovanju z Asociacijo in drugimi partnerji evropskega projekta OPE.N je na Kosovu raziskovala vprašanje neodvisnih odprtih prostorov – tistih mest, kjer se umetnost in skupnost srečujeta brez institucionalnih omejitev, a pogosto tudi brez sistemske podpore. Projekt, ki ga je financirala Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, se letos zaključuje, intervju pa odpira temeljna vprašanja, ki segajo onkraj posameznih praks: kaj sploh pomeni »neodvisnost« v kulturi, kako misliti prostore svobode znotraj sistemov lastnine, oblasti in ekonomije, ter kakšna je vloga države, mest in skupnosti pri njihovem nastajanju in ohranjanju.

Kako lahko umetnost postane orodje za boljše delovne pogoje in preprečevanje izgorelosti? Prav na to vprašanje bo na konferenci Delo in zdravje odgovarjala mag. Urška Jež, ki bo v Ljubljani izvedla praktično delavnico za kulturne in umetniške organizacije ter strokovnjake. Delavnica bo združila metodo art & design thinking z iskanjem rešitev za sodobne izzive delovnega okolja ter ponudila udeležencem priložnost, da razvijejo lastne ideje za umetniške intervencije in storitve.

Prijava na delavnico
Prijava na celotno konferenco

Ker je število mest omejeno na 15, priporočamo hitro prijavo. Delavnica je del naporov društva za zagon modela Certifikat kulturno podjetje in bo udeležencem ponudila pomembne veščina in znanja za uspešen prenos svojih praks in delovanja v storitve za izboljšanje dobrega počutja in zdravja na delovnem mestu.

V društvu Asociacija smo prejeli več zaskrbljenih odzivov članov, ki so naleteli na resne tehnične težave pri oddajanju prijav na Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti 2026–2029 (JPR-PROG-2026–2029). Prijavitelji poročajo o izredno počasnem delovanju sistema eJR, zaradi česar nalaganje dokumentacije – tudi datotek razmeroma majhne velikosti – traja nerazumno dolgo.

CELOTNO BESEDILO POZIVA MINISTRSTVU

Primer: datoteka velikosti 15 MB se je nalagala več kot tri ure in pol, datoteka velikosti 5 MB pa kar 15 minut. Nekateri prijavitelji so bili celo prepričani, da je vzrok v njihovih računalnikih, zato so jih zamenjali, a se je izkazalo, da je težava v nezmogljivosti samega sistema. Na Ministrstvu so se na naš poziv zaenkrat odzvali s podaljšanjem roka za oddajo za 2 dni, več pa bo znano ob objavi uradnega sklepa.

S 1. julijem 2025 boste vsi samozaposleni v kulturi, tako tisti s podeljeno pravico za plačilo socialnih prispevkov iz državnega proračuna kot tisti brez omenjene pravice, kot tudi drugi delavci v kulturi pričeli plačevati prispevek za trajno oskrbo. Gre za nov prispevek za socialno varnost, lahko tudi nov tip zdravstvenega zavarovanja, uveden z Zakonom o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), s katerim Republika Slovenija namerava financirati ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi zdravstvenega stanja v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Zavarovanci za dolgotrajno oskrbo ste praviloma vsi delavci v kulturi od 3. avgusta 2023, ko vas je o tem seznanil ZZZS z odločbo.

V servisu bomo predstavili, kdo vse so v polju kulture zavezanci za plačilo prispevka za dolgotrajno oskrbo, kako se določa višina mesečnega plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo pri samozaposlenih v kulturi in drugih delavcih v kulturi ter kako ga boste plačevali Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS). Ker se sistem še uveljavlja in bo morebiti prihajalo do sprememb in nejasnosti, bomo članek posodabljali z relevantnimi informacijami, tudi na podlagi vaših morebitnih vprašanj.

V Asociaciji smo pripravili in medijem poslali naš odziv na vložitev podpisov za zakonodajni referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Izpostavili smo, da zakon ne prinaša nič novega in da uvaja zgolj jasne in transparentne postopke za pridobitev dodatka. Že računsko sodišče je leta 2009 presodilo, da veljavni zakon ne zagotavlja pogojev za enakopravno obravnavo oseb, ki so v enakem ali primerljivem položaju. Dejansko je tako obstoječi sistem, ki ga vladni zakon odpravlja, tisti, ki odločitev o dodelitvi izjemnih pokojnin v celoti prepušča vsakokratnemu ministru.

V društvu ocenjujemo, da je normativna ureditev postopkov za dodelitev dodatkov k pokojninam potrebna, a da je hkrati postala predvolilno orodje. Zaskrbljenost smo izrazili nad dejstvom, da so v ozadje  postavljene teme, ki so tako za delavke in delavce v kulturi kot za upokojence, dejansko relevantne. Opozorili smo, da bi se morala politika ukvarjati z dejanskimi težavami na področju upokojevanja, tako v kulturi kot širše.

Kultura in umetnost igrata ključno vlogo pri izboljševanju našega družbenega, telesnega in duševnega zdravja ter dobrega počutja. Zato smo v Asociaciji pripravili razpis, ki spodbuja razvoj umetnic in umetnikov pri povezovanju teh dveh področij. Razpis bo odprt do 16. aprila, za vas pa bomo v sredo 12. marca pripravili spletni info dan.

Prijava na info dan

Na info dnevu bomo še enkrat predstavili nekatere podrobnosti razpisa, predvsem pa bomo sodelavci Asociacije na voljo za vprašanja o prijavi na razpis, tipu podprtih projektov in o naših pričakovanjih za prijavljene projekte.

Društvo Asociacija se pridružuje izjavi solidarnosti, ki jo je objavila Kooperativa – Regionalna platforma za kulturo, v podporo trenutnim protestom v Srbiji. Po tragični nesreči v Novem Sadu se študentje, kulturni delavci in drugi državljani Srbije borijo za pravičnost, demokracijo in izboljšanje razmer v izobraževalnem ter kulturnem sektorju. Podpiramo njihove zahteve po transparentni ter pravični družbi in boljšemu financiranju javnih institucij na področju kulture in izobraževanja.