Po 82. členu ZUJIK bosta bodoči samostojni delavec in delavka v kulturi vlogo za karierno dinamiko morala oddati ob oddaji vloge za vpis v razvid samostojnih delavcev v kulturi. Vlogo boste tako dolžni oddati vsi, ki se bodisi prvič bodisi vnovič vpisujete v razvid.
Kot smo pojasnili v uvodu v servisni članek, pa je priporočljivo, da vlogo za karierno dinamiko do najkasneje oktobra oddate vsi, ki ste trenutno že vpisani v razvid samostojnih delavcev v kulturi. V nasprotnem primeru bo v skladu s prehodnimi določbami prenovljenega ZUJIK ministrstvo štelo, da imate manj kot pet let delovnih izkušenj na področju kulture, četudi ste v razvid vpisani dalj časa. Če torej vloge ne boste oddali, vas bo organ z 22. oktobrom 2026 avtomatično uvrstil v najnižji razred karierne dinamike. To pomeni, da bo Republika Slovenija vaše prispevke še naprej plačevala od najnižje osnove, v društvu pa predvidevamo bo to veljalo še za naslednih pet let v celoti, saj se vam bo predvidoma od dneva uvrstitve v karierno dinamiko tudi začela šteti doba delovanja.
Pomembno: odgovornost ter s tem administrativno breme za uvrstitev v karierno dinamiko je torej v celoti na samostojnih delavcih v kulturi.
Vlogo za vpis v karierno dinaiko lahko prenesete s klikom na spodnjo povezavo:
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Statusi-in-socialne-pravice/Samozaposleni-v-kulturi/Novela-ZUJIK/VLOGA-karierna-dinamika.docx
Vlogo je Ministrstvo za kulturo sicer objavilo na svojih spletnih straneh, a zaenkrat ne na vidnem mestu, zato priporočamo, da jo, če jo boste iskali samostojno, poiščete s pomočjo spletnega iskalnika.
V spodnih točkah podajamo pojasnila, kako je po mnenju Asociacije smiselno pristopiti k izpolnitvi vloge. Ko jo enkrat izpolnite, jo skupaj z ustreznimi pojasnili pošljite na gp.mk@gov.si.
V primeru, da ste v kulturi v preteklosti delovali bodisi delovali kot samostojni podjetnik bodisi kot nekdaj samozaposleni, danes pa samostojni delavec v kulturi ali/in pa kot redno zaposleni, je izkazovanje dobe delovanja relativno preprosto.
Samostojni delavci oz. nekdaj samozaposleni v kulturi, ki želite skozi vlogo uveljaviti celotno dobo delovanja v kulturi iz tega naslova, na ustrezno mesto v vlogi preprosto vpišete, da
1) ste bili samozaposleni v kulturi,
2) opredelite poklic(e) v kulturi, s katerim(i) ste bili vpisani v razvid ter
3) opredelite obdobje vključitve v obvezna zavarovanja na tej osnovi.
Menimo sicer, da - ker Ministrstvo za kulturo vodi razvid samostojnih delavcev v kulturi in te podatke ima - v administrativnem smiselu ni res potrebno, a vendar lahko dejstvo, da ste v tem obdobju vpisani v razvid, dokazujete z odločbo o vpisu v razvid nekdaj samozaposlenih, danes pa samostojnih delavcev v kulturi.
Pogoj vključitve v obvezna zavarovanja kot samostojni delavec ali samozaposleni v kulturi pa izkažete s posredovanjem izpiska ZPIZ. Na izpisku boste sočasno našli podatek o trajanju vključitve v obvezna socialna zavarovanja na osnovi samostojnega dela v kulturi, ki ga prepišite v vlogo. Opozarjamo pri tem, da - če ste v času vpisa v razvid odšli na porodniško ali bolniško - ste bili iz naslova samozaposlitve v kulturi še naprej vključeni v obvezna zavarovanja, tako da v obdobje delovanja v okviru statusa štejete tudi to obdobje.
Kako izpisek ZPIZ pridobite, odgovarjamo nekoliko nižje.
Če ste v kulturi delovali kot samostojni podjetnik, morate v vlogo vpisati, da
1) ste v kulturi delovali kot s.p.,
2) opredeliti standardno klasifikacijo/e dejavnosti s.p., ki jo lahko povežemo z delom v kulturi ter
3) opredeliti obdobje vključitve v obvezna zavarovanja na tej osnovi.
Med z delom v kulturi povezljive klasifikacije dejavnosti samostojnega podjetnika štejemo mdr. 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje, 58.13 Izdajanje revij in druge periodike ali 59.110 Produkcija filmov, videofilmov, televizijskih oddaj in številne druge. Standardno klasifikacijo dejavnosti najdete na naslednji povezavi: https://pisrs.si/api/datoteke/integracije/358771041
Za pojasnila smo se obrnili na AJPES, kjer so nam pojasnili, da boste samostojni podjetniki delovanje v kulturi najustrezneje izkazali s Sklepom o vpisu v Poslovni register Slovenije.
Če imate trenutno aktiven s.p. (in ste recimo v procesu oddaje vloge za vpis v razvid samostojnih delavcev v kulturi) priložite izpisek iz poslovnega registra, v katerem bodo navedene vse klasifikacije vaših dejavnosti. Tak izpisek boste lahko pridobili tudi preko AJPES portala, če pa bi želeli, da vam AJPES dokument ožigosa, zanj zaprosite preko elektronske pošte ali se zglasite osebno na AJPES.
Če vaš s.p. ni več aktiven, lahko zgodovinska potrdila oz. sklepe o vpisu v poslovni register z navedbo vaših dejavnostih pridobite z dopisom AJPES, oddanim preko fizične pošte, na naslov Cesta v Kleče 12, 1000 Ljubljana ali pa tako, da se osebno zglasite na kateri od izpostav AJPES.
Pogoj vključitve v obvezna zavarovanja kot samostojni podjetnik izkažete s posredovanjem izpiska ZPIZ. Na izpisku boste sočasno našli podatek o trajanju vključitve v obvezna socialna zavarovanja na osnovi samostojnega podjetništva, ki ga prepišite v vlogo. Pri tem opozarjamo, da - če ste v času vpisa v poslovni register z ustrezno dejavnostjo odšli na porodniško ali bolniško - ste bili iz naslova zakonsko relevantne samozaposlitve še naprej vključeni v obvezna zavarovanja, tako da v obdobje delovanja v okviru kulture kot s.p. štejete tudi to obdobje.
Kako izpisek ZPIZ pridobite, odgovarjamo nekoliko nižje.
Če ste v kulturi delovali na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen ali neodločen čas (tudi preko javnih del), morate v vlogo vpisati, da
1) ste v kulturi delovali kot zaposleni,
2) navesti delodajalca in kratek opis dela ter
3) opredeliti obdobje vključitve v obvezna zavarovanja na tej osnovi.
Vlogi v dokazilo priložite pogodbo o zaposlitvi, iz katere mora biti v splošnem razvidno, da je šlo za delo na področju kulture.
Prav tako morate izkazati pogoj vključitve v obvezna socialna zavarovanja, kar boste najlažje storili z izpiskom ZPIZ. Na izpisku boste našli podatek o trajanju vključitve v obvezna socialna zavarovanja na osnovi zaposlitve, ki ga prepišite v vlogo. Pri tem opozarjamo, da - če ste v času zaposlitve v kulturi odšli na porodniško ali bolniško - ste bili iz naslova zakonsko relevantne zaposlitve še naprej vključeni v obvezna zavarovanja, tako da v obdobje delovanja v okviru kulture štejete tudi to obdobje.
Kako izpisek ZPIZ pridobite, odgovarjamo nekoliko nižje.
Podatek o vključenosti v obvezna socialna zavarovanja boste v primeru zaposlitve in samozaposlitve najlažje izkazali s potrdilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Informacijo o obdobju zavarovanja pridobite tako, da ZPIZ zaprosite za vpogled v svoje podatke o zavarovanju oz. podatek o plačah in nadomestilih, ki je del informacije o vaši pričakovani pokojnini. Do informacije lahko pridete tako, da bodisi osebno obiščete eno od območnih enot ZPIZ ali pa se logirate v Moj eZPIZ, za kar boste potrebovali digitalno potrdilo.
Samostojni delavec v kulturi lahko v vlogi za karierno dinamiko uveljavlja tudi izkušnje delovanja na področju kulture, ki jih je pridobil v okviru opravljanja del na podlagi pogodb civilnega prava na področju kulture. Če uveljavlja izkušnje iz tega naslova, jih skladno z zakonom lahko uveljavlja, če v času tovrstnega dela ni bil zaposlen ali samozaposlen.
Delo na podlagi pogodb civilnega prava se po zakonu pri razvrstitvi v karierno dinamiko upošteva, če je primerljivo s katerim od poklicev, ki so opredeljeni v prilogi Uredbe o samostojnih delavcih v kulturi. V Asociaciji smo na podlagi poizvedbe pri različnih relevantnih virih prepričani, da slovenska ureditev med civilnopravna pogodbena razmerja uvršča mdr. avtorske pogodbe, podjemne pogodbe in, pozor, tudi študentsko delo, ki ga država pri zaposlovanju v javnem sektorju že dlje časa šteje za delovne izkušnje, čemur je pritrdilo tudi sodišče. Četudi predlog Uredbe o samostojnih delavcih v kulturi, ki še ni bil sprejet, oža v zakonu opredeljene pogodbe na avtorske in podjemne, smo v Asociaciji mnenja, da se mora Ministrstvo za kulturo pri uvrstitvi v karierno dinamiko upoštevati tudi študentsko delo v kulturi. Vsem samostojnim delavcem v kulturi tako svetujemo, da ga v vlogi navedete. Pri tem sporočamo, da smo v okviru servisne dejavnosti pribeležili primer samostojnega delavca v kulturi, ki mu je bilo študentsko delo v kulturi v odločbi za uvrstitev v ustrezni razred karierne dinamike priznano.
Ustrezni dokazili za uveljavljanje dobe delovanja preko pogodb civilnega prava sicer sta:
- pogodba (avtorska, podjemna ali napotnica), iz katere je razvidno, da je šlo za delo v kulturi,
- dokazilo o plačilu dela, kar lahko dokažete z relevantnimi podatki finančnega urada o ugotovljenih prihodkih ali potrdilo banke o prejetem nakazilu.
Natančneje o opredeljenih dokazilih lahko preberete spodaj.
Če ste v kulturi delovali na podlagi pogodb civilnega prava, morate sicer v vlogo vpisati, da
1) ste v kulturi delovali pogodbeno,
2) navesti delodajalca in kratek opis dela ter
3) opredeliti obdobje vključitve v obvezna zavarovanja na tej osnovi.
Pozor, izračun dobe delovanja na osnovi pogodbenega dela je v kulturi specifičen, mora upošteva zgodovinsko ureditev in je bolj ugoden, kot ga izračuna ZPIZ. Zato vam v društvu, če razpolagate s podatki o bruto nakazilih na osnovi pogodbenega dela od leta 2014 ali 2015 dalje, ko se od pogodbenega ter študentskega dela plačujejo prispevki za socialno zavarovanje ter posledično omenjeno delo odrazi na izpisku ZPIZ, odsvetujemo, da v vlogo iz izpiska ZPIZ prepišete obdobje delovanja, kot ga najdete tam, četudi bo morebiti za koga to bolj preprosto.
V namen zakonsko opredeljenega izračuna smo namreč v društvu pripravili kalkulator dobe delovanja na osnovi pogodb civilnega prava, ki ga najdete spodaj.
Organu morate v primeru uveljavljanja dobe delovanja preko avtorske ali podjemne pogodbe za delo v kulturi predložiti kopijo pogodbe. Če pogodbe ne posedujete več, jo poskusite pridobiti pri naročniku dela. Če pogodbe ne predložite, obdobja delovanja po tej pogodbi ne boste mogli uveljavljati.
Kot smo Asociaciji odločevalcem pojasnili v odzivu na Uredbo o samostojnih delavcih v kulturi, občasno in začasno delo študentov predstavlja atipično pogodbo civilnega prava, ki tudi iz naslova zaščite mladostnikov predvideva posredovanje študentskega servisa in je dodatno regulirano. Ker pa študentsko delo že dlje časa tudi v javnem sektorju šteje za delovne izkušnje, smo v društvu mnenja, da se mora skladno z ZUJIK upoštevati tudi pri razvrščanju v ustrezni karierni razred samostojnega delavca v kulturi. Pri tem je potrebno opozoriti, da si bomo morebiti morali tako priznanje v praksi še priboriti, zato je pomembno, da ga pri oddaji vloge, če ste delo v kulturi opravljali na tej osnovi in bi želeli, da se ga upošteva, v njej opredelite.
Če ste delo v kulturi opravljali preko študentskega servisa, boste potrebovali tudi te podatke. Študentska napotnica namreč v praksi nadomešča pogodbo civilnega prava. Če ste delo opravljali preko e-Študentskega servisa, podatke pridobite tako, da se preprosto logirate v svoj profil preko povezave: https://www.studentski-servis.com/studenti
Kliknite na zavihek "Napotnice in zaslužki" in nadalje "Zaslužki". V koledarju izberite obdobje za izpis in kliknite "Prikaži rezultate". Izpisali se vam bodo podatki o napotnicah z datumi nakazil, delodajalci, opredelitvijo dela in višinami izplačanih honorarjev. Bodite pozorni, da kliknete na možnost "Več," da bi dobili bruto zneske izplačil; to so namreč zneski, ki jih morate upoštevati za preračun dobe delovanja. Prav tako pazite, da boste v pregledu označili datum opravljene storitve in ne datum izplačila. Pri preračunu je namreč pomembno, kdaj ste delo opravili, saj je od tega odvisen pravilen izračun dobe delovanja v kalkulatorju, saj upošteva spremembe zakonsko določene minimalne plače v posameznem letu. Označite opravljena dela in izberite možnost "Natisni zaslužke", saj boste tako dobili podpisano potrdilo študentskega servisa. Ponujena vam bo tudi možnost "Izvozi v excel". Dokument priložite vlogi.
Opozorjamo, da četudi bodo ti podatki vsebovali bruto zneske relevantnih nakazil preko študentskega dela, ni dano, da bo Ministrstvo za kulturo izpiske štelo tudi kot ustrezna finančna dokazila za delo preko pogodb civilnega prava oz. študentskega dela, zato svetujemo, da izpisku iz servisa priložite tudi ustrezna finančna dokazila.
Na podlagi poizvedbe pri različnih največjih študentskih servisih, pojasnjujemo, da e-študentski servis na ta način hrani podatke od 1. januarja 2007. Starejših podatkov ne hranijo. Če pa ste delo opravljali za drug študentski servis, ki nima elektronskih evidenc, jim - kot so nam pisno pojasnili - na elektronski naslov pošljite pisno zaprosilo, v katerem prosite za seznam izplačanih honorarjev, opredelitev dela, delovne izkušnje oziroma število opravljenih delovnih ur in naziv delodajalca. Prošnji priložite še svoje podatke in svojo davčno številko.
Banke so po 142. členu Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma podatke o osebnih transakcijah dolžne hraniti največ 10 let. Če želite torej v okviru izkazovanja dobe delovanja preko pogodb civilnega prava uveljavljati pogodbeno delo, ki ni starejše od desetih let, se po ustrezna dokazila lahko obrnete na svojo banko in pridobite izpiske, iz katerih bo razvidno, koliko ste zaslužili, v katerem obdobju in pri katerem delodajalcu. Če ste v celotnem obdobju uporabljali spletne storitve banke ali sproti arhivirali podatke, je verjetno, da jih boste lahko pridobili samostojno, brez posredovanja bančnih uslužbencev, ki pa vam bodo morebiti storitev tudi obračunali.
Pri tem naj opozorimo, da so iz izpiskov o transakcijah razvidni neto zneski. V kalkulatorju za preračun dobe delovanja, ki ga najdete v točki C, boste v primeru, da gre za delo v kulturi preko avtorskih pogodb, našli tudi zavihek, v katerem lahko neto za posamezna obdobja tovrstnega pogodbenega dela v kulturi, ko se je njihova obdavčitev spreminjala, pretvorite v bruto zneske. To je pomembno, saj se doba delovanja izračunava na podlagi bruto zneskov.
Pri tem naj opozorimo, da boste bruto in neto zneske iz naslova študentskega dela našli na izpiskih študentskih servisov, delo preko podjemnih pogodb v kulturi pa je redko in za ustvarjalce neugodno, zato takega preračuna iz neto v bruto nismo vključili.
Tudi sicer velja, da če ste v kulturi delovali pred 10 leti ali več oziroma imate težave pri pretvorbi neto zneskov v bruto zneske, vam svetujemo, da se po dokazila o izplačilih iz naslova pogodbenega dela obrnete na Finančno upravo RS (glej B2).
Kot dokazilo o izplačilu po ZUJIK veljajo tudi dokazila finančnega urada o ugotovljenih prihodkih na podlagi pogodb civilnega prava. V društvu smo se obrnili na Finančno upravo Republike Slovenije, da bi poizvedeli, kakšne podatke samostojni delavci in delavke v kulturi lahko pri njih pridobijo.
FURS nam je pojasnil, da vodijo in obdeluje podatke o dohodkih fizičnih oseb za davčne namene. Posamezniki lahko tako pri njih pridobijo podatke o dohodkih iz:
• letnih odločb o odmeri dohodnine oziroma informativnega izračuna dohodnine,
• davčnih evidenc o doseženih obdavčljivih dohodkih, ki so bili poročani prek obračunov davčnega odtegljaja (REK obrazcev).
Pojasnili so, da je v odločbi o odmeri dohodnine oz. informativnem izračunu dohodnine pod vrsto dohodka »1230 Preostali dohodki iz drugega pogodbenega razmerja« vključen seštevek vseh prejetih dohodkov z drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi, ki niso dohodki iz delovnega razmerja po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2. Iz odločbe o odmeri dohodnine, ki je ustrezno dokazilo po ZUJIK, boste tako lahko sklepali na skupni znesek bruto dohodkov iz naslova civilnopravnih pogodb v posameznem letu (avtorskih, podjemnih, drugih civilnopravnih pogodb ter študentskega dela), ki jih lahko uporabite v kalkulatorju ter predložite Ministrstvu za kulturo kot finančno dokazilo.
Za namen še natančnejšega izkazovanja transakcij ter tako izračun dobe delovanja po ZUJIK, so še posebej uporabni REK obrazci, ki so jih za vsakega posameznika od najmanj leta 2008 ob izplačilu dela po civilnopravnih pogodbah dolžni FURS oddajati naročniki del. Prosite za podatke za vsa leta, ki jih potrebujete. Na njih boste našli mdr. podatek o bruto vrednosti izplačila, vezanega na delo pri posamičnem naročniku, ki je tisti, ki ga uporabite v Asociacijinem kalkulatorju. Primeri iz naše servisne prakse pričajo, da vrsta izpostav finančne uprave dokazila hrani vse od leta 2005, po zakonu pa so jih dolžni hraniti vsaj od leta 2014 naprej. Dodamo še, da imate po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (GDPR) pravico do dostopa podatkov, ki jih obdelujejo javne institucije ter vam je organ dolžan poslati kopijo teh osebnih podatkov, in sicer najkasneje v mesecu dni po oddaji vašega dopisa.
Za vas smo pripravili vzorčni dopis, ki ga - potem ko izpolnite s svojimi identifikacijskimi podatki ter opredelitvijo let, za katere želite pridobiti podatke (označeno z rumeno) - pošljite na Finančno upravo RS, in sicer na elektronski naslov: gfu.fu@gov.si. Do dopisa, ki ga podpišite digitalno ali lastnoročno, lahko dostopate na spodnji povezavi.
PRENESI VZOREC: Prosnja-FURS-4_F
V Asociaciji smo pripravili kalkulator za izračun dobe delovanja na podlagi pogodbenega dela, s katerim lahko pripravite podatke za izpolnjevanje vloge. Navodila za izpolnjevanje najdete v prvem zavihku excelove datoteke. Predlagamo, da excelov dokument, ko ga izpolnite in shranite, v podporo opredelitvi izračuna dobe delovanja priložite svoji vlogi, ki jo pošljete na Ministrstvo za kulturo.
Kalkulator lahko prenesete s klikom na spodnjo povezavo. Če kalkulatorja pri preračunu ne boste uporabili, lahko za dokazovanje dobe delovanja na osnovi vseh relevantnih oblik pogodbenega dela po letu 2014 ali 2025 uporabite tudi izpisek ZPIZ, ki pa bo manj ugoden. Izračun po ZUJIK in ZPIS se v primeru pogodbenega dela namreč razlikuje. Kako pridobite omenjeni izpisek, pojasnjujemo v razdelku D 2. točke servisnega članka.
Posebej opozarjamo, da morate zneske, ki jih vnašate v kalkulator, vnesti v bruto izrazu (in ne neto ali bruto II). V bruto je namreč v zakonu in sicer določena minimalna plača v RS.
PRENESI: KARIERNA-DINAMIKA-KALKULATOR
ZUJIK v 6. odstavku 82. člena določa, da se delovne izkušnje določijo tako, da se seštejejo obdobja vključitve posameznika v obvezna socialna zavarovanja na podlagi zaposlitve ali samozaposlitve. V sedmem odstavku tega člena določa še, da se pogodbeno delo v kulturi upošteva le, če v tem obdobju niste bili redno zaposleni ali samozaposleni.
V Asociaciji smo mnenja, da pri tem ni pomembno, ali ste bili zaposleni ali samozaposleni v kulturi za poln ali skrajšan delovni čas, v tem obdobju ste bili namreč na zakonsko ustrezni osnovi vključeni v obvezna socialna zavarovanja tudi, če ste sicer delo opravljali preko pogodb civilnega prava ali v drugem sektorju. Za obdobje podajte ustrezna dokazila za ustrezno podlago vključitve v zavarovanja v skladu s koraki, opredeljenimi v točki 2 servisnega članka.