Asociacijino voščilo: vse dobro nevladni kulturi v 2024!

Leto 2023 se zaključuje in tako ustvarjalkam in ustvarjalkam, kulturnim delavkam in delavcem, sodelavkam in sodelavcem iz nevladnega sektorja, odločevalkam in odločevalcem ter prijateljicam, prijateljem in sopotnikom v poslednji Kulturosferi letošnjega leta želimo izreči voščilo ob vstopu v novo ustvarjalno leto.

V letu 2023 je Asociacija praznovala 20. letnico delovanja in tako je prav, da se vam še enkrat zahvalimo, da nam stojite ob strani in nas podpirate v naših prizadevanjih za krepitev NVO kulture. Zavedamo se odgovornosti in pomena našega poslanstva, ki se tudi v novem letu ne bo spremenilo. Hvala, ker ga boste še naprej oblikovali in izvrševali z nami ter se vključevali v naše aktivnosti.

Preberite več

Razpisne priložnosti (december 2023)

Za vas smo ponovno zbrali nekaj razpisnih priložnosti s področja kulture, samozaposlenih v kulturi ter drugih delavcev in delavk na tem področju.

Na spodnjem seznamu si lahko ogledate vrsto domačih in tujih priložnosti za razvoj na posamičnih področjih kulture.

Preberite več

Kulturosferin podcast: Demokracija in nevladne organizacije v letu 2023

Zadnji kulturosferin podcast v letu 2023 bomo namenili širšemu političnemu pregledu stanja demokracije v Sloveniji in vloge ki jo v njej igramo nevladne organizacije, tudi tiste delujoče v kulturi. Na tiskovni konferenci iniciative, o kateri smo že govorili tudi v kulturosferinem podcastu, smo se pogovarjali o demokratičnih vrednotah in procesih, predvsem v povezavi z delovanjem trenutne vlade ter o pomenu in namenu iniciative Glas ljudstva za izboljšanje demokratičnih pravic volilk in volilcev.

Preberite več

Kulturosferin podcast: Nevladna kultura in EU financiranje

Od začetka tekočega tisočletja je nevladnim organizacijam na področju kulture na voljo nov vir financiranja. Poleg tržnega financiranja ter lokalnih in državnih javnih sredstev se lahko oprejo tudi na financiranje, ki ga na voljo postavlja Evropska Unija. Kljub temu, da je od tega že skoraj 20 let, so številne priložnosti ki jih EU ponuja neizkoriščene, zato se bomo v tokratnem podcastu pogovarjali o možnostih in postopkih za njihovi pridobitev.

Preberite več

Kulturosferin podcast: Strategija razvoja kulture MOL – Pogovor z Urošem Vebrom

V tokratnem kulturosferinem podcastu smo se pogovarjali z Urošem Vebrom iz zavoda Projekt Atol. Uroš je izjemen poznavalec ljubljanske in nacionalne kulturne politike, poleg tega pa se na zavodu v glavnem ukvarjajo s produkcijo intermedijskih umetnosti, ki so strani MOL edinstveno podprti. Pogovarjali smo se o delovanju zavoda, strukturi javnih sredstev za kulturo v Ljubljani in z njimi povezanim ekosistemom nevladne kulture v prestolnici.

Preberite več

Vesti o dobrodošlih premikih za kulturo in ustvarjalke na ravni Evrope

Evropa še nikoli ni bila bližje opredelitvi evropskega statusa umetnika. Odbor za kulturo in izobraževanje (CULT) ter Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) Evropskega parlamenta sta namreč 24. oktobra s 43 glasovi za, petimi glasovi proti in tremi vzdržanimi glasovi sprejela skupni osnutek zakonodajne pobude, ki sta ga pripravila poslanca Domènec Ruiz Devesa (S&D, Španija) in Antonius Manders (EPP, Nizozemska). Parlament tako prvič v zgodovini poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje pravni okvir EU za izboljšanje socialnih in poklicnih pogojev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih s kombinacijo zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, kar v Društvu Asociacija, predvsem v luči pogosto slabih pogojev dela v sektorju, pozdravljamo.

Sočasno je za kulturo in ustvarjalnost osrednjega pomena vest, da je skozi vrsto aktivnosti in odzivom akterjem uspelo doseči, da program Ustvarjalna Evropa v okviru dogovorjenega proračuna EU za leto 2024 ne bo deležen napovedanih rezov, temveč bo edini evropski program, namenjen nadnacionalnemu kulturnemu sodelovanju, doživel celo majhno povečanje, s čimer bodo razpoložljiva sredstva znašala 335 milijonov evrov, kar je nekoliko več od prvotnega predloga Evropske komisije. Ob sicer dobri vesti, ki bo po potrditvi 11. novembra na Svetu EU in v Evropskem parlamentu dokončnega glasovanja deležen 20. novembra v Svetu in 22. novembra na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, z, potencialni prijavitelji iz Slovenije upravičeno ostajajo zaskrbljeni. Po treh od sedmih predvidenih rokov Javnega poziva za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki je osrednjega pomena za njihovo samozavestno participacijo na razpisih v okviru programa Ustvarjalna Evropa, zaradi počrpanja razpoložljivih sredstev in zastajanja aktivnosti Sektorja za nevladne organizacije pri Ministrstva za javno upravo, ki poziv izvaja s sredstvi iz Sklada za NVO, kar je mogoče pripisati tudi vladnemu nenaslavljanju položaja na resorju, poziv, ključen za mednarodno vključevanje in sodelovanje domače kulture, namreč ostaja zaprt.

Preberite več

Asociacija na knjižnem sejmu o statusu avtoric in avtorjev

Društvo Asociacija se je odzvalo vabilu Društva slovenskih pisateljev in se udeležilo javne razprave o statusu avtoric in avtorjev, ki se je kot del bogatega programa Pisateljskega odra v programski organizaciji DSP odvil na sklepni dan 39. Slovenskega knjižnega sejma. Razprave, ki jo je moderiral urednik, pisatelj in novinar Andrej Predin, v njej pa sta sodelovala tudi pesnica in antropologinja Nežka Štruc ter pisatelj, novinar in alpinist Tadej Golob, se je udeležila podpredsednica in vodja strokovne pisarne društva Polona Torkar.

Osrednja niti razprave, po katerih so zapluli udeleženci, so se vrtele okrog vprašanj, ali in kako je mogoče kot avtor ali avtorica preživeti s pisanjem, kakšne so spodbude in kakšna je ureditev za literarno dejavnost, kako doseči in nagovarjati bralce, je med generacijami ustvarjalcev zaznati razlike, tudi v odnosu do samih sebe, svoje poklicanosti in ustvarjalnega dela, je v polju literatura hiperprodukcija mogoča ter kakšno vlogo pri kariernem in ustvarjalnem razvoju lahko ima kritika, kadar je ustrezno vzpodbujana.

Preberite več

SERVIS: Pred koncem leta vse o cenzusu

Osnovno poslanstvo ustvarjalk in ustvarjalcev je ustvarjalnost, a da bi poklicanost lahko nemoteno opravljali, je bistveno, da razumete pritikline upravljanja s statusom in pogoje, na osnovi katerih vam Republika Slovenija lahko prizna pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Prvi od pogojev je, da vaše delo organ prepozna za izjemnega pomena za slovensko kulturo, drugi pa, da na podlagi vaših dohodkov presodi, da vam dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo. Dohodkovni prag, ki ga vsako leto z uredbo določi vlada in je za leto 2023 določen na 20.905,61 EUR, imenujemo cenzus. Na enem mestu smo zbrali vse ključne informacije, ki vam bodo pomagale oceniti, ali ste ga morebiti presegli.

Tudi v cenzus se z določenimi izjemami vštevajo vsi dohodki, ki so po Zakonu o dohodnini obdavčeni z dohodnino. Če poenostavimo, so z dohodnino načeloma obdavčeni vsi prihodki fizičnih oseb, ki so povezani s posameznikovim delom (plača, denarno nadomestilo v času brezposelnosti, dohodki prek avtorskih, podjemnih in študentskih pogodb, dohodki iz naslova dejavnosti), medtem ko prihodki zasebne narave (dediščina, darilo prijatelja/sorodnika) z dohodnino niso obdavčeni (in se posledično ne vštevajo v cenzus). V cenzus pa se za razliko od obdavčevanja po Zakonu o dohodnini ne vštevajo:
– dohodki iz naslova delovnih štipendij in kulturnih žepnin ministrstva, delovnih štipendij Javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij;
– dohodki iz naslova nagrad na področju kulture;
– obvezni prispevki za socialno varnost (ki ste jih plačali sami ali so bili plačani iz državnega proračuna).

Preberite več

DELAVNICA: Kako do statusa samozaposlenega v kulturi?

Asociacija in DobraVaga združujeta moči in vas vabita 6. decembra ob 16. uri na delavnico o statusu samozaposlenega v kulturi, ki se bo osredotočala na tiste, ki se v register samozaposlenih v kulturi vpisujete prvič. Na delavnici bomo odprli vprašanja pridobitve in upravljanja s statusom.

Status samozaposlenega v kulturi, pridobljen na Ministrstvu RS za kulturo, predstavlja eno temeljnih formalnih oblik dela za ustvarjalce na področju kulture. Pridobivanje statusa je formaliziran postopek, ki zahteva izpolnjevanje obrazcev, pregled ustrezne uredbe in njenih prilog ter dodajanje različnih dokazil, kar posameznikom pred odločitvijo za pridobitev statusa pogosto predstavlja precejšnjo administrativno oviro.

Preberite več