Primarno zdravstvo lahko in mora vključevati tudi (nevladno) kulturo!

V društvu Asociacija smo se odzvali na predlog Strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031, ki so ga v janvo obravnavo poslali na Ministrstvu za Zdravje. Glede na razvoj razumevanja pomena kulture pri zagotavljanju psihičnega in splošnega zdrava v družbi se nam zdi pomembno, da se nevladna kultura vključi tudi v razprave o ureditvi primarnega zdravstva.

Kot smo zapisali v odzivu, v katerem smo predlagali tudi spremembo dveh členov strategije, pozdravljamo prepoznanje komplementarne vloge nevladnih organizacij in t. i. laičnih svetovalcev, ki jim predlagana strategija daje mesto pri krepitvi primarnega zdravstva. A kljub temu si želimo, da je področje kulture jasneje izpostavljeno, sploh glede na rezultate našega dela v evropskih pilotnih projektih uporabe kulture v zdravstvu in pozitivnih učinkov kulture na zdravje družbe.

V Društvu Asociacija se zavzemamo za uveljavitev in implementacijo shem »Umetnost na recept«, pri čemer je morda nujno pojasniti, da gre zgolj za eno, a skozi vse večji korpus študij izkazano učinkovito inačico iz grozda shem, ki jih lahko zaobjamemo s terminom socialno predpisovanje (ang. social prescribing, lahko tudi community referral). Gre za orodje ali pa za sistem, ki zdravstvenim delavcem omogoča, da ljudi napotijo do vrste lokalnih nekliničnih storitev, modeli pa slonijo na zavedanju in dokazih, da sta zdravje in dobro počutje ljudi močno odvisna od socialnih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov oziroma tz. socialnih determinant zdravja. Glavnina teh, medicini komplementarnih ali pa podpornih programov, v katere se posamezniki in posameznice skozi vzpostavljene sheme vključujejo, se osredotoča v krepitev duševnega zdravja in telesnega počutja. Vloga športa je v primerjavi z učinki umetnosti in kulture v domačem prostoru tradicionalno že nekoliko bolje prepoznana in uveljavljena, a vlogo kulture bi veljalo ustrezno prepoznati in utrditi, tudi v SRZDPR2031, kar predlagamo.

Opozoriti pri tem velja, da model, ki ga zagovarjamo, v evropskem prostoru ni več noviteta. Britanska National Healh Service se je npr. v svojem dolgoročnem načrtu zavezala, da bo vzpostavila infrastrukturo za socialno predpisovanje v primarni zdravstveni oskrbi ter bo socialno predpisovanje in skupnostne pristope uveljavila v celotni NHS. To vključuje sistematično uvajanje in zaposlovanja nove vrste poklica, ti. povezovalnih delavcev (link worker, tudi social connector oz. navigator) za socialno predpisovanje, v mreže primarnega zdravstvenega varstva, tako da bo lahko vsaka oseba v Angliji dostopala do storitve socialnega predpisovanja prek svoje ambulante družinskega zdravnika, začenši s tisoč novimi povezovalnimi delavci za socialno predpisovanje do leta 2020/21 in ciljem, da bo do leta 2023/24 vsaj 900 tisoč ljudi napotenih na socialno predpisovanje. Gre za zaenkrat največjo naložbo v socialno predpisovanje v katerem koli nacionalnem zdravstvenem sistemu, ki v okviru pristopa prilagojene oskrbe uzakonja nemedicinske dejavnosti v skupnosti in celostno podporo poleg zdravstvene obravnave. 

Model »Umetnosti na recept so ob velikobritanskem razcvetu ter vzporednem razvoju na Irskem že uveljavili v skandinavskih državah, med katerimi tako v regulatornem kot investicijskem smislu prednjačita Švedska in Finska, sheme, ki se prednostno osredotočajo na otroke izvajajo še v Italiji, pandemija pa je številne evropske države in EU dodatno spodbudila, da zagotovijo sredstva za pilotiranje in preiskovanje predpisovanja umetnosti ter sorodnih praks. V okviru Interreg mehanizma za baltsko regijo sedem regij in mestnih oblasti iz Danske, Nemčije, Litve, Latvije, Poljske, Švedske in Finske tako razvija koncept in priporočila za organe in izvajalce, kako vzpostaviti, organizirati, ocenjevati in financirati shemo. Nenazadnje pa je pomembno opozoriti, da sta sta grški namestnik ministra za kulturo in šport Nicholas Yatromanolakis in namestnica ministra, pristojna za duševno zdravje, Zoe Raptis septembra 2021 podpisala memorandum o sodelovanju na področju kulturnega predpisovanja, Grčija pa je pilotiranje in razvoj modela umetnosti in kulture na recept v vrednosti 10,5 milijonov evrov uvrstila v svoj Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga pod vodstvom psihiatra Prof. Dr. Nikolasa Stefanisa z medicinske fakultete Nacionalne in Kapodistrijska univerze v Atenah ter namestnika direktorja Univerzitetnega raziskovalnega inštituta za duševno zdravje že izvajajo.

Potencial in vlogo kulture in njenega učinka je prepoznala tudi Republika Slovenija, mdr. Ministrstvo za kulturo, ki je v prenovljeno Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo 2024–2031, ki je v javni obravnavi, uvrstila ukrep, ki bo spodbujal k uveljavitvi modela in razvoju področja. Umetnost na recept je hkrati predmet obravnave Medresorske delovne skupine za duševno zdravje, ki pripravlja obdobni akcijski načrt za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028. V skladu z smiselno skladnostjo nacionalnih politik predlagamo popravek SRZDPR2031 na način, da bo bolj eksplicitno poudaril pomen in dejavnosti nevladnih organizacij v polju kulture itd. kot partnerja v naslavljanju izzivov primarnega zdravstvenega varstva.

Celotno besedilo našega odziva je dostopno TUKAJ.

Deli