Položaj samozaposlenih v kulturi se počasi izboljšuje, a žal prepočasi, da bi lahko naslovil pereče izzive sodobnosti, ki močno načenjajo socialni položaj samostojnih ustvarjalcev, smo v letnem pregledu položaja samozaposlenih ugotovili v Asociaciji.
Nujno je, da odgovorni v prihodnjem letu pripravijo in izpeljejo nekatere reforme na področju ureditve položaja samozaposlenih, kot so administrativne razbremenitve, štipendiranje in prenova karierne dinamike, da se bodo samostojni ustvarjalci in drugi samostojni delavci v kulturi lahko spopadli z ključnimi vprašanji in izzivi, ki jih prinašata draginja in hiter razvoj sodobne družbe.
Če se osredotočimo na ključna vprašanja in izzive, s katerimi se soočajo ustvarjalke in ustvarjalci, delavke in delavci v kulturi lahko hitro ugotovimo kaj so najbolj nujne spremembe kulturnih politik na področju samozaposlenih in kaj v društvu na tem področju predlagamo.
V prvi vrsti to pomeni administrativno razbremenitev samozaposlenih v kulturi v obliki poenostavitve in digitalizacije razpisnih mehanizmov in postopkov ter ukrepi za krepitev kapacitet samozaposlenih v kulturi, kot tudi izboljšanje storitev Sektorja za statusne zadeve pri Ministrstvu za kulturo, predvsem v luči skrajševanja časovnega obravnavanja vlog za pridobivanje in podaljševanja statusa samozaposlenih v kulturi. Ministrstvo je del razpisnih mehanizmov že digitaliziralo, pri čemer so izboljšave možne, napovedana je tudi digitalizacija postopkov pridobivanja in obnavljanja statusa ter pravice do prispevkov, kar pozdravljamo.
Še naprej kot nujno vrednotimo povečanje števila štipendij, ki se je do danes odrazilo predvsem v višini podpore, ko gre za delovne štipendije, ter tudi številu, ko gre za štipendijske spodbude na posamičnih, ne pa vseh področjih ustvarjalnosti. Opozorimo, da za letos razpisa še ni ter da ostaja nujno zagotoviti štipendijske spodbude za vse starostne skupine ustvarjalcev, kar vrednotimo kot enega od osrednjih elementov karierne dinamike, katere uvedbo ministrstvo napoveduje.
Pozdravljamo reformo že omenjenega projektnega razpisa na štirih področjih ustvarjalnosti, opozarjamo pa na izrazito nujnost možnosti sklepanja večpartitnih pogodb; podpisniki in prijavitelji, ki pogosto zaradi administrativne razbremenitve davčno osnovo ugotavljajo kot normiranci, namreč kot davčno breme oziroma prihodke privzemaji celotno vrednost projekta, tudi honorarje za avtorsko delo sodelujočih na projektu, kar močno zamejuje možnosti njihovega realnega zaslužka, če naj ne presežejo vsakokrat določenega cenzusa.
Še naprej zagovarjamo nujnost zagotavljanja karierne dinamike, ki bi v skladu s starostjo, življenjskimi dogodki, razvojnimi poklicnimi zahtevami in referenčnostjo premišljeno in odzivno spodbujala ustvarjalce na poklicni poti in bi pomembno okrepila položaj samozaposlenih v kulturi pred in po upokojitvi, predvsem z dvigom višine podeljene pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna, dvigom cenzusa na višino povprečne plače in uvedbo drsnega cenzusa ter krepitvijo in diverzifikacijo spodbud za samozaposlovanje. Karierno dinamiko in uvedbo drsnega cenzusa ministrstvo napoveduje, kar pozdravljamo. Na tem mestu pa je treba izpostaviti, da je karierno dinamiko ob smiselnih kriteriji za pridobitev statusa in pravic glede na stopnjo kariernega razvoja nujno misliti s spremljajočo in za resor specifično pokojninsko reformo, oziroma ukrepi, ki krepijo položaj vseh ustvarjalcev in kulturnih delavcev. Tudi predlog NPK izpostavlja omogočanje karierne dinamike samozaposlenih s prizadevanjem za varnejša delovna mesta, dostojnega dela in poštenega plačila, kot tudi ureditvijo republiških priznavalnin in izjemnih pokojnin, kar pozdravljamo in vendar kot nujno vidimo, da položaj vseh samozaposlenih država okrepi tudi uvedbo progresivnega dvigovanja plačanih prispevkov, ki bi okrepili dohodke v času porodniške ter ob upokojitvi. Pozdravljamo,, da je ministrstvo naposled začelo z izplačevanjem republiških priznavalnin, kot nujno hkrati vrednotimo, da se ukrep dosledno izvaja, uredba pa razširi na način, da smiselno misli vsa polja in področja vrhunske ustvarjalnosti in dela v kulturi, tudi podpornega. Odločevalce pri tem želimo opozoriti, da revščino ustvarjalcev po upokojitvi mogoče misliti tudi skozi uvedbo npr. vplačil v drugi pokojninski steber, ki jih za javne uslužbence država že izvaja. V javni razpravi je hkrati predlog nove ureditve dodelitve izjemnih pokojnin za izredne uspehe in vrhunske dosežke, ki so jih ustvarjalci dosegli s svojim ustvarjalnim in poustvarjalnim delom. Ta predlog ureditev vzporeja s tisto, ki velja za področje športa, pri tem pa je nujno poudariti, da bo v primerjavi s športom do izjemne pokojnine upravičenih bistveno manj vrhunskih ustvarjalcev, in še manj kulturnih delavcev: šport namreč predvideva tudi visoke nagrade za zasluge na področju razvoja športne dejavnosti ter nagrade za ekipe, izjemno ozek nabor nagrad, ki jih ureditev predvideva na področju kulture, ki najvišjo pokojnino predvideva predvsem za tiste, ki so prejeli Prešernovo nagrado, pa npr. še naprej v celoti izpušča ustvarjalke in ustvarjalce, delavke in delavce v podpornih poklicih v polju kulture. Še naprej v rokah ministrstva ostaja tudi presoja, katera od mednarodnih nagrad je za podelitev izjemne pokojnine merodajna.
Že več let v društvu opozarjamo na nujnost ureditve in krepitve zdravstvenega varstva samozaposlenih v kulturi, in sicer na način, da so samozaposleni v kulturi do dnevnega nadomestila za bolniško upravičeni brez omejitev glede trajanja ali narave bolezni in da so do nadomestila upravičena tudi iz naslova poškodb na ali izven delovnega mesta. Nedavno smo v okviru redne servisne dejavnosti društva obravnavali primer nacionalno prepoznavnega samozaposlenega v kulturi, ki je na veliko presenečenje po poškodbi (zlom) ugotovil, da kljub nezmožnosti za delo in posledično večmesečni odsotnosti ni upravičen do bolniškega nadomestila. Gre za vrhunskega plesnega izvajalca, ki ocenjuje, da je zgolj iz naslova odsotnosti iz dela izgubil dohodek v vrednosti okoli 9.000,00 EUR, za poškodbe pa ni zavarovan. Pri tem opozarjamo, da se je aktualno ministrstvo zavezalo urediti kritje boleznin iz državnega proračuna s prvim dnem, kar se bo, kot pričakujemo, uresničilo s spremembo ZUJIK, pri čemer je smiselno, da so do povračila nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni samozaposleni v kulturi upravičeni do najmanj 30 delovnih dni v koledarskem letu.
Prav tako se v zadnjem letu srečujemo s številnimi stiskami samozaposlenih v kulturi, ki so v času zdravstvene krize prejemali mesečni temeljni dodatek (MTD). Vsi primeri pričajo o grozoviti revščini ustvarjalcev, ki se ob nizkih prihodkih, ki niso pomenili zakonsko določenega upada ter pomenijo revščino, soočajo z bremeno vračanja sredstev, s čimer so še bolj pahnjeni na rob preživetja.
Odzvali smo se na napoved, da v krovnem zakonu uredimo podlago za kolektivno pogodbo samozaposlenih v kulturi z javnimi zavodi, skladi in agencijami ter ukrep ocenili za nezadosten v smislu krepitve položaja, ki ga pomeni predvsem za izrazito ozko skupino samozaposlenih v kulturi, ter predvsem javne institucije. Hkrati ukrep napoveduje vrsto nezaželenih učinkov, kot so ožanje dostopnosti za sodelovanje samozaposlenih z javnimi institucijami, če ukrep, kot napoveduje sprememba zakona, ne anticipira novih sredstev, hkrati pa lahko v primerih deficitarnih, npr. tehničnih poklicev pomeni bistveno konkurenčno prednost javnih zavodov v primerjavi z NVO, kar lahko in že vodi v odhode kadrov in odpadanje produkcij.
Prav tako je pomembno omeniti tudi zagotavljanje prostorskih pogojev za delo samozaposlenih v kulturi, kjer potrebe ostajajo izrazite.