Statusa samozaposlenih v kulturi in samostojnih podjetnikov sta v marsičem enaka, vseeno pa obstajajo razlike in specifika v okviru razpisov, ki samozaposlitveni obliki razločujejo.
Vprašanje, ki ga tokrat naslavljamo v okviru servisa Asociacije je, ali se lahko samozaposleni v kulturi prijavljajo na razpise, ki so eksplicitno namenjeni samostojnim podjetnikom in obratno.
Preberite več
Samozaposlenim v kulturi se pogosto dogaja, da dobijo priložnost za delo v poklicu, za katerega nimajo registriranega statusa samozaposlenega v kulturi, prav tako pogosto pa se dogaja, da se za poklic, ki ga opravljajo dodatno, sploh ni možno registrirati kot samozaposlen v kulturi.
Tokrat v okviru servisa pojasnjujemo specifike izdajanja računov za delo, ki ga samozaposleni ne opravlja pogosto.
Preberite večSamozaposleni v kulturi so zavoljo delovnega angažmaja v različnih dejavnostih pogosto soočeni z odločitvijo, kako izdati račun za dejavnost, ki je nimajo, ali ne morejo imeti registrirano v okviru statusa samozaposlenega v kulturi.
Tokrat v okviru servisa Asociacije pojasnjujemo ali samozaposleni v kulturi lahko odpre t.i. popoldanski s.p., katere račune lahko v okviru tega izdaja in kakšni so s tem povezani stroški.
Preberite večObčine bi morale imeti že leta napisane lokalne kulturne programe, s katerimi bi strateško razvijale lokalno kulturo. A v praksi so ti programi pogosto mrtva črka na papirju, ali pa nevladnega sektorja ne upoštevajo v zadostni meri. Občine so tiste, ki za kulturo prispevajo tudi izjemno veliko sredstev, a v praksi se vsakič znova izkaže, da financiranje ni usmerjeno razvojno, predvsem pa ne v nevladni sektor. Višina sredstev za profesionalno delovanje nevladnega sektorja v kulturi tudi drastično upada skladno z velikostjo občin.
Kako lahko nevladniki v kulturi vplivamo na agende političnih strank pred lokalnimi volitvami? Pridružite se našemu zagovorniškemu posvetu v četrtek, 21. junija 2018.
Ustvarjalke in ustvarjalci v kulturi in umetnosti so vse pogosteje tarča napadov, nestrpnosti in žaljivk, kar je zaskrbljujoče. Po podelitvi nagrad Prešernovega sklada smo lahko spremljali več takšnih napadov, samo nekaj mesecev kasneje se zgodba ponavlja.
Goran Injac, dramaturg in umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, je bil po incidentu v Brnu, kjer so gledališko predstavo prekinili neonacisti, deležen še žaljivih in sovražnih pisem v Sloveniji. V Asociaciji ne pristajamo na tovrsten žaljiv diskurz o umetnosti in ustvarjalcih, zato v nadaljevanju posredujemo protestno pismo, pod katerega so že zabeleženi številni podpisi podpore, tudi naš.