Vlada RS je pripravila t.i. deseti protikorona paket, ki
kulturi jubilejno ne namenja zadostne pozornosti. Kljub temu da je vpliv
epidemije na kulturo sedaj že zelo dobro evidentiran in je zapisan tudi v
osnutku nacionalnega programa za kulturo, pa se kulturi ponovno ne namenja
posebne pozornosti.
Odločevalce smo zato ponovno opozorili na kopico ukrepov,
vse od ustrezne prilagoditve kriterijev za samozaposlene v kulturi do
zagotavljanje izpada dohodka zavoljo vladnih odlokov, ki zmanjšujejo kapacitete
kulturnih prizorišč in številne druge.
Kulturosferino leto zaključujemo s svežo pošiljko razpisnih priložnosti za samozaposlene in nevladne organizacije v kulture doma in v tujini.
Med domačimi razpisi izpostavljamo možnost štipendij za umetniške smeri ter razpis Centra za kreativnost, med tujimi pa predvsem rezidenčne in festivalne priložnosti.
Asociacija kot del konzorcija partnerskih organizacij, ki ga koordinira Culture Action Europe, v decembru začenja z izvajanjem projekta CultureForHealth. Program, ki si tudi v skladu z siceršnjim delovanjem društva prizadeva raziskovati in predstaviti raznovrstne družbene učinke kulture, tudi na zdravje, je podprla Evropska komisija.
Zavedanje Evropske unije, da kulturne dejavnosti igrajo pomembno vlogo, ko
gre za varovanje duševnega zdravja in dobro počutje tako posameznika kot
skupnosti, izrazito narašča. Sočasno naraščajo tudi ambicije skozi politike
usmerjeno izkoriščati pozitivne učinke, ki jih imajo pristopi kulture na dobro
počutje. Oblikovanje vzdržnih intervencij na ravni politik, ki bi zanesljivo
uvedle spremembe pristopa na praktični ravni, pa ni trivialna naloga. Zato je
Evropska komisija ponudila 500.000 evrov večjemu evropskemu partnerstvu, da bi
izvedli študijo ter v Evropi razvili področje. Partnerstvo, ki je razpis
dobilo, je sestavljeno iz večjih evropskih kulturnih mrež, organizacij in
regije: Culture Action Europe, ki je projektni vodja, Trans Europe Halles in
The Northern Dimension Partnership for Culture, danska Centralna
regija Jutland, Centrul Cultural Clujean iz Romunije in Društvo Asociacija.
Vlada je v začetku novembra sprejela Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki ureja tudi pogoje izvajanja kulturnih prireditev. Odlok je bil ponovno sprejet z zelo majhnim obdobjem možnosti prilagajanja na nove razmere, poleg tega pa področje kulture ne ureja na smiseln način.
Ker odlok že povzroča težave, smo Vlado in Ministrstvo za kulturo pozvali, da odlok čim prej novelirajo na način, da ukrepi na področju kulture ne bodo veljali.
November je tradicionalno bogat razpisni mesec. V Kulturosferi vsak mesec izberemo nekaj zanimivi razpisnih priložnosti za samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi.
Tokrat lahko med domačimi razpisi prebrskate med projektnimi in rezidenčnimi priložnostmi predvsem na lokalni ravni. Iz tujine izpostavljamo zanimive priložnosti za rezidenčna bivanja.
Društvo Asociacija se je kot članica regionalne platforme
za kulturo Kooperativa v septembru in oktobru 2021 udeležila dveh srečanj,
namenjenih krepitvi sodelovanj ter skupnemu razvoju nevladnega sektorja v kulturi
v Jugovzhodni Evropi.
Srečanj v Beogradu in Skopju sta se med številnimi
predstavniki in predstavnicami nevladnih organizacij iz zahodnega Balkana v
imenu Asociacije udeležili Mistral Majer in Polona Torkar.
Vlada je septembra 2021 v Državni zbor vložila Predlog zakona o debirokratizaciji. Spomnimo, da je soroden zakonodajni predlog vložila že marca 2021. Tudi v tokratnem predlogu so zapisali, da je cilj izboljšati konkurenčno poslovno okolje in stanje na področju administrativnih ovir. Namen predlaganih zakonskih določb pa naj bi bil tudi poenostaviti življenja državljanov in poslovanje podjetij ter s tem prispevati k znižanju stroškov s tega naslova.
Aktualni Predlog zakona o debirokratizaciji ohranja
spremembe, vezane na Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK),
ki so bile uvrščene tudi v marčevski predlog zakona. V društvu Asociacija smo
tako tudi tokrat odločevalce pozvali, naj spremembe ZUJIK izvzamejo iz
zakonodajnega predloga, saj niso res usmerjene v debirokratizacijo, temveč bosta
njihova posledica predvsem nižanje vloge strokovnosti in višanje stopnje
političnega vmešavanja v procese odločanja v okviru javnih razpisov.
Na v zakonodajno proceduro vložen rebalans proračuna za leto 2022, ki na področju kulture ob siceršnjem zvišanju sredstev močno znižuje višine postavk za programe in projekte nevladnega sektorja, ljubiteljsko kulturo in založništvo, so se z javnim pismom odzvala tudi krovna združenja v kulturi.
Podpisniki pisma, strokovna in stanovska združenja, ki so temeljna za razvoj domače umetnosti in ohranjanje domače kulturne tradicije, so vlado, poslance državnega zbora in širšo javnost opozorili na pomembno vlogo, ki jo v domačem kulturnem ekosistemu opravljajo nevladne profesionalne in ljubiteljske organizacije. Odločevalce so ob tem pozvali, naj premislijo uničujoče posledice vladne napovedi znižanja sredstev ter uprejo vse sile v zagotovitev višine sredstev, ki bo pomenila razvoj celotne domače kulturniške krajine.
V odziv na napovedano skorajšnjo razpolovitev sredstev za programe in projekte nevladnega sektorja v kulturi je parlamentarni odbor za kulturo sklical 43. nujno sejo, na kateri so iskali podlage in obrazložitve za predloge sprememb Proračuna Republike Slovenije za leti 2022 in 2023. Seje se je v imenu društva Asociacija udeležil strokovni vodja Tadej Meserko.
Kot je v uvodni besedi poudarila sekretarka MK Ignacija Fridl Jarc, se, gledano celokupno, proračun Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, povečuje. Sprva pa ni komentirala dejstva, ki izrazito zbode v oči, in sicer da v primerjavi s prvotno sprejetim proračunom prihaja do velikih sprememb na postavki »(3340) 3340-18-0012 Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti«, iz katere se črpajo sredstva za programe, večletne projekte ter projekte, ki jih izvajajo nevladne organizacije, samozaposleni v kulturi in mestoma tudi fizične osebe. Natančneje se postavka iz prvotno sprejetih 6.446.728 evrov s predlogom rebalansa za leto 2022 zmanjšuje na 3.633.399 evrov.
Nedavno je bil v zakonodajno proceduro vložen rebalans
proračuna za leto 2022, ki za kulturo v splošnem sicer ohranja zadovoljivo
višino sredstev, a hkrati na področju močno znižuje sredstva za nevladni
sektor.
Vlada in Ministrstvo za kulturo RS predlagata, da se
sredstva za NVO v kulturi, ki so predvsem na postavki »(3340) 3340-18-0012
Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti«, z rebalansom zniža iz dobrih šestih
milijonov na zgolj tri milijone in pol, kar je za sektor povsem uničujoča
napoved.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
Ok
