Če skozi mesec ne uspete spremljati medijskega poročanja o aktualni kulturni politiki na področju nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, v Kulturosferi za vas pripravimo povzetek.
V nadaljevanju vas vabimo k branju izbora medijskih prispevkov, ki vključujejo aktivnosti in stališča Asociacije.
Samozaposleni v kulturi se pogosto znajdejo v situaciji, ko se jim ponudi priložnost za delo v tujini ali pa o odhodu v drugo državo razmišljajo iz osebnih razlogov.
Tokrat v sklopu servisa pojasnjujemo ali samozaposleni v kulturi v primeru začasnega odhoda v tujino lahko ohranijo status samozaposlenega v kulturi in še naprej opravljajo svoj poklic preko te oblike dela.
Preberite več
Samozaposleni v kulturi so po Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) upravičeni do nadomestila za čas nezmožnosti dela zaradi bolniške odsotnosti. Določilo smo v Asociaciji že večkrat problematizirali, predvsem je težava tudi v višini dnevnega nadomestila.
Višina nadomestila bolniške za samozaposlene v kulturi se po ZUJIK določi vsako letno s posebno uredbo, ki jo je ministrstvo za leto 2019 že poslalo v javno obravnavo. Prvič od kar se sprejema uredba, je bil zabeležen predlog zvišanja nadomestila, a žal zgolj za 1 evro, kar še vedno ne zadošča, da bi samozaposleni prišli nad prag revščine.
Samozaposlenim v kulturi se pogosto znajdejo v dilemi, kateri prihodki se jim vštevajo v odmero dohodnine in s tem vplivajo na prekoračitev cenzusa, kar posledično lahko vpliva na izgubo pravice do plačila prispevkov s strani Ministrstva za kulturo.
Tokrat v sklopu servisa pojasnjujemo ali se dediščina in posojilo s strani družinskega člana vštevata v odmero dohodnine, kar posledično lahko vpliva na pravico do plačilo prispevkov v okviru statusa samozaposlenega v kulturi.
Evropska mreža Culture Action Europe, katere članica je tudi Asociacija, je pred časom pripravila raziskavo na temo enakosti spolov v kulturi.
V njej neuravnoteženo dostopnost za vse spole ugotavljajo skozi prizmo človekovih pravic, trajnostnega razvoja in transformativne moči kulture.
V Kulturosferi redno sledimo zanimivim razpisnim priložnostim iz tujine.
Tokrat posredujemo vesti o razpisih za vizualne in intermedijske umetnike, producente, ki sodelujejo s tujino ter rezidence za kuratorje.
Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., znotraj katere deluje Galerija P74, je nedavno obeležila dvajsetletnico svojega delovanja. V prvih dveh desetletjih so priredili so več kot 260 razstav in 320 spremljevalnih dogodkov ter sodelovali z več kot 900 umetniki, kustosi in predavatelji.
Začeli so kot nov model umetnostne institucije, ki je prešel od klasične objektivne razstave k diskurzivni obliki delovanja. Danes predstavljajo enega ključnih produkcijsko-izobraževalnih centrov sodobne umetnosti v Ljubljani. So ustanovitelj osrednje neodvisne nagrade za mlade vizualne umetnike “Nagrade skupine OHO”. Za rubriko Kulturosfere Iz prve vrste, v kateri predstavljamo člane in članice Asociacije, smo se tokrat pogovarjali z umetniškim in poslovnim direktorjem Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. Tadejem Pogačarjem, sicer tudi članom upravnega odbora Asociacije.
V tokratni kolumni glasila Asociacije Kulturosfera smo k pisanju povabili kolege iz Društva slovenskih režiserjev, ki so pripravili večletno analizo in predloge za rešitev stanja na filmskem področju.
Podobno kot član upravnega odbora Društva slovenskih režiserjev Metod Pevec, ki je napisal tokratno kolumno, tudi v Asociaciji menimo, da je čas za temeljite spremembe na področju kulture, pri čemer je potrebno staviti na argumentiran dialog. Pozdravljamo delo filmskih kolegov, ki jih razumemo kot vabilo k tovrstnemu dialogu tako znotraj stroke kot z odločevalci, in upamo, da se bo stanje na področju filma vendarle začelo sistemsko urejati.
Vsak mesec za vas pripravljamo nabor najzanimivejših aktualnih razpisov v Sloveniji na področju kulture.
Tokrat posebej izpostavljamo pobudo domačih nevladniških kulturnih producentov, ki so vzpostavili mednarodno izobraževalno platformo Parl.
V aprilu 2018 je pričel veljati Zakon o nevladnih organizacijah. Vas zanima, kdo po novem šteje za nevladno organizacijo in kaj je v zvezi s tem potrebno napisati v statute in ustanovne akte? Zakon je uvedel tudi status nevladne organizacije v javnem interesu, ki povsem nadomešča sedanji status društva v javnem interesu, prenovil pogoje za pridobitev takšnega statusa in uredil poročanje organizacij s statusom.
Na predavanju bomo predstavili vse ključne rešitve novega zakona, ki bi ga moral poznati vsak nevladnik. Poseben poudarek bomo namenili tudi obveznostim vseh tistih, ki status v javnem interesu na področju kulture že imajo, da ga ne izgubijo.