Platforma CultureAndHealth, v kateri sodelujemo tudi v Asociaciji v začetku decembra pripravlja novo srečanje v seriji mednarodnih pogovorov z umetniki, ki ustvarjajo na presečišču kulture, zdravja in skrbstvenih praks. Artists’ Roundtable #8 – Arts in Institutional Health and Care Settings bo potekala 3. decembra ob 14. uri (CET) v spletni obliki. Dogodek združuje izkušene umetnike in kulturne praktike, ki svoje delo razvijajo v neposrednih stikih z zdravstvenimi in Vabilo na Artists’ Roundtable #8: Umetnost v zdravstvenih in socialnovarnostnih ustanovah ter tako soustvarjajo inovativne pristope k dobremu počutju, participaciji in vključevanju.
Od 22. oktobra 2025 je v uporabi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je poleg številnih novosti prinesel tudi uvedbo tako imenovane karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi. Mehanizem karierne dinamike predpostavlja, da bodo samostojnemu delavcu v kulturi s pravico do plačila prispevkov za socialno varnost ti prispevki plačani od višje osnove, v kolikor bo v sektorju dejaven dlje časa.
Drugače povedano: na podlagi dobe delovanja v sektorju, se bo posameznika ali posameznico razvrstilo v razred karierne dinamike, v vsakem od treh razredov pa bodo prispevki plačani od drugačnega odstotka osnove. V nadaljevanju predstavljamo sistem karierne dinamike, kot ga predvideva nova zakonodaja, nato pa še specifične obveznosti, ki jih imate samostojni delavci in delavke v kulturi, da se boste v karierno dinamiko vključili.
Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je v 82.c členu določil minimalno plačilo za samozaposlene v kulturi in druge delavce, ki delo opravljajo za javne zavode s področja kulture, je bila sprejeta Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Uredba določa višino urnih postavk ter primerljivost poklicev, njene določbe pa veljajo od 26. avgusta 2025 do 31. decembra 2025, ko bo Ministrstvo za kulturo izdalo novo Odredbo, usklajeno s plačami javnih uslužbencev.
V Društvu Asociacija nas zanima, kako se nova ureditev uresničuje v praksi – ali so samozaposleni z njo seznanjeni, kje prihaja do težav in kako se zakonske novosti odražajo v vsakdanjem delu kulturnih delavk in delavcev. Zato smo pripravili anonimno anketo, s katero želimo zbrati konkretne izkušnje s terena.
Prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom s svojim delom predstavljajo neprecenljiv del naše skupnosti, saj mnoge pokrivajo tudi področja, ki jih državne strukture ne zmorejo. Delo z ranljivimi skupinami, prekomerno razdajanje in mnogi drugi faktorji pa lahko predstavljajo tudi veliko tveganje za duševno zdravje prostovoljcev.
Mentorji prostovoljcev imajo zato neprecenljivo in ključno vlogo. Ti so tisi, ki posameznika sprejmejo, primerno usposobijo za prostovoljsko delo in ga hkrati tudi spremljajo pri opravljanju tega dela.
Zavoljo podpore mentorjem in koordinatorjem prostovoljstva pri podpiranju tudi duševnega zdravja prostovoljcev smo 20. novembra v Kopru v sklopu projekta izvedli usposabljanje zanje na temo duševnega zdravja prostovoljcev.
Preko usposabljanja smo naslovili vprašanja, kot so kaj storiti, če se nam zdi, da se naš prostovoljec spopada s stiskami? Kako to prepoznati? Kako in ali sploh o tem govoriti? Kako pri tem poskrbeti zase? Kako zmanjšati možnost nastanka stisk pri prostovoljcih?
V novembru sta v organizaciji Društva Asociacija potekali dve strokovni delavnici, namenjeni razvoju umetniških in psihološko utemeljenih pristopov za izboljšanje dobrega počutja zaposlenih.
Dvojina je tekstilni projekt z družbenimi učinki, ki ga je umetnica, arhitektka in samozaposlena v kulturi Nina Vastl Štefe razvila za Bienale tekstilne umetnosti BIEN 2025. Projekt spodbuja odprtost, dialog, rokodelstvo v skupnosti in individualni izraz. Dve osebi sodelujeta ter skupaj ustvarita nekaj lepega in uporabnega. Projekt ponuja priložnost, da osebi, ki se že poznata ali se na novo spoznata, oblikujeta novo vez. Naloga vsakega para Dvojine je, da v določenem časovnem okviru sešije kos blaga z enostavnimi vbodi in vzorci. Udeleženci si lahko med procesom pomagajo, se pogovarjajo in sodelujejo. Na koncu se oba kosa blaga združita in sešijeta v dekorativno blazino. Blazine ostanejo v lasti uporabnikov oz. organizacije, kjer se delavnica odvija.
Asociacija v sodelovanju z DobraVago 19. 11. in 20. 11. ob 16.00–19.00 v galeriji DobraVaga ponovno pripravlja delavnico, namenjeno vsem, ki se prvič vpisujejo v register samozaposlenih v kulturi. Udeleženci bodo spoznali ključne korake pri pridobitvi in upravljanju s statusom, posebej pa se bodo posvetili tudi novostim, ki jih prinašajo aktualne spremembe Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK).
Delavnica bo praktično naravnana in bo udeležencem ponudila odgovore na najpogostejša vprašanja, s katerimi se soočajo ustvarjalci na začetku svoje poklicne poti.
Neodvisna raziskovalka, svetovalka in aktivistka Karolina Babič že več kot dve desetletji premišlja in sooblikuje področja, kjer se prepletajo družbeni, ekonomski in kulturni sistemi. Je doktorica filozofskih znanosti in docentka za socialno ekonomijo na DOBA Fakulteti, njeno delo pa se giblje med teorijo in prakso – od raziskovanja sodobnih produkcijskih procesov in alternativnih ekonomskih modelov do konkretne podpore zadrugam, socialnim podjetjem in skupnostnim iniciativam. Je tudi članica Združenja CAAP – Centra alternativne in avtonomne produkcije v Mariboru, ki je zrasel iz projekta Urbane brazde in je eden redkih dolgoročnih učinkov Evropske prestolnice kulture Maribor 2012.
V sodelovanju z Asociacijo in drugimi partnerji evropskega projekta OPE.N je na Kosovu raziskovala vprašanje neodvisnih odprtih prostorov – tistih mest, kjer se umetnost in skupnost srečujeta brez institucionalnih omejitev, a pogosto tudi brez sistemske podpore. Projekt, ki ga je financirala Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, se letos zaključuje, intervju pa odpira temeljna vprašanja, ki segajo onkraj posameznih praks: kaj sploh pomeni »neodvisnost« v kulturi, kako misliti prostore svobode znotraj sistemov lastnine, oblasti in ekonomije, ter kakšna je vloga države, mest in skupnosti pri njihovem nastajanju in ohranjanju.
V tokratni epizodi Kulturosfere se posvečamo temi, ki vse bolj povezuje ustvarjalce, raziskovalce in odločevalce – povezovanju kulture in zdravja. Epizoda je nastala ob mednarodni konferenci Zdravje in delo: izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih, ki je septembra 2025 potekala v Ljubljani.
Slišali bomo izbor uvodnih nagovorov in predstavitev iz prvega sklopa konference, namenjenega politikam in institucionalnim okvirjem, ki omogočajo razvoj tega področja. Na evropski ravni nam bo Kornelia Kiss iz organizacije Culture Action Europe predstavila, kako se kultura in zdravje umeščata v evropske strategije in programe. Sledila bosta Tadej Meserko z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ter Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, ki bosta osvetlila nacionalni in lokalni vidik uresničevanja tovrstnih politik.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.