Vlada je na seji sprejela predlog Zakona o Prešernovi nagradi, ki bo nadomestil dosedanji zakon iz leta 1991. Predlog Asociacije o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnem odboru je bil uspešno sprejet in vključen v predlog zakona.
V novem zakonu o Prešernovi nagradi je predlagana razširitev strokovnih komisij s sedanjih štirih na največ šest, prejemnike nagrad bo upravni odbor naznanil 3. decembra, odpravlja pa tudi določene težave, ki so se pojavljale pri delu odbora in strokovnih komisij.
V državnem zboru je 19. maja potekala skupna seja odborov za kulturo in gospodarstvo na temo kulturnega turizma. V imenu mreže nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi Asociacija je stališča predstavila predsednica Asociacije Jadranka Plut.
Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije. Vseeno pa njegova popularizacija prinaša številne izzive. Skupna seja odborov je bila namenjena soočenju stališč o tem, kako se naj omenjena rastoča panoga turizma v prihodnje spodbuja na trajnostni način.
Asociacija si na več nivojih prizadeva, da bi se v obdobju, ko se veliko govori o kulturni dediščini, vanjo zaobjela tudi širša definicija, ki vključuje vidike nevladnega sektorja. Na evropskem nivoju si za to prizadeva preko mreže Culture Action Europe, katere del smo.
Evropski parlament je 27. aprila razglasil leto 2018 za evropsko leto kulturne dediščine. Komisija je kot del priprav med 300 organizacijami izbrala 30, ki bodo sodelovale v dialogu z zainteresiranimi stranmi in pomagale pri izvajanju evropskega leta kulturne dediščine na ravni celotne unije.
Letos bo minilo 45 let od ustanovitve Društva Škuc, enega osrednjih nosilcev neodvisne kulture pri nas. Študentski kulturno-umetniški center (ŠKUC) je nastal leta 1972 zaradi želje po družbenih spremembah, ki so bile glasno izražene v študentskem gibanju v Ljubljani leta 1968. Njihova prioriteta je danes uveljavljanje in utrjevanje neodvisne kulturne produkcije.
ŠKUC je del mreže Asociacija. O izzivih delovanja NVO smo se za tokratno Kulturosfero pogovarjali z direktorjem galerije ŠKUC Joškom Pajerjem, sicer tudi članom upravnega odbora Asociacije.
Letos se izteka obdobje programskega financiranja za nevladne organizacije v kulturi. Predvidoma konec poletja bo izšel nov štiriletni programski razpis do leta 2021.
V Asociaciji smo opravili dvofazni posvetovalni proces s članicami in člani mreže, znotraj katerega smo pripravili smernice sprememb mehanizmov pridobivanja sredstev za NVO v kulturi.
Konzorcij vsebinskih mrež je sestavljen iz vsebinskih mrež, ki na različnih področjih združujejo nevladne organizacije. Področje nevladniške kulture pokriva Asociacija.
Konzorcij vsako leto koordinira druga vsebinska mreža. Od Slovenske filantropije je v začetku leta 2017 koordinacijo prevzela Mreža za prostor.
Sredi aprila je s svojim delom nadaljevala Delovna skupina Mestne občine Ljubljana (MOL) za trajni dialog z nevladnimi organizacijami na področju kulture in samozaposlenimi v kulturi.
Gre za primer dobre prakse vključevanja javnosti, ki se je tudi na pobudo Asociacije na MOL vzpostavila že pred leti, in ki z rednim srečevanjem omogoča civilni dialog o ključnih smernicah in izvajanju kulturne politike na lokalni ravni.
Sredi aprila je potekala četrta seja delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi. Glavna tema so bili samozaposleni in avtorske pravice ter uresničevanje 82. b člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) na primeru RTV Slovenije.
Na seji je kot član skupine za trajni dialog sodeloval tudi Tadej Meserko, sicer član Asociacije.
27. marca smo strokovna in stanovska društva ministru za kulturo poslala pismo, v katerem ga pozivamo, da jasno predstavi časovnico, kdaj bodo na ministrstvu preučili delo ekspertne skupine za pregled kriterijev Uredbe o samozaposlenih, ki je z delom zaključila že konec februarja.
Zanimalo nas je tudi, kdaj bodo ponovno dali v javno obravnavo Uredbo o samozaposlenih, skladno s predlogi ekspertne skupine o znižanju kriterijev za pridobitev plačila prispevkov.
V Asociaciji z veseljem predstavljamo prvo celostno strokovno raziskavo “Kulturno-umetnostna vzgoja in nevladni sektor v kulturi, analiza stanja v letu 2015.” Gre za področje, ki do zdaj ni bilo poglobljeno in samostojno raziskano, hkrati pa ne pozna sistematične ureditve, kljub dokazanim potencialom in obstoječim primerom dobrih praks.
Na Asociaciji smo se zato odločili, da stanje na terenu natančno in strokovno ocenimo. Verjamemo namreč, da je lahko le tovrsten pristop podlaga za informirano sprejemanje učinkovitih ukrepov sistematičnega urejanja področja na ravni zakonodaje in prakse.