Delavnica: Razpisi za samozaposlene

Samozaposleni v kulturi in kreativnih industrijah po navadi prejemajo sredstva iz dveh različnih naslovov, in sicer ali tako, da prodajajo svoje storitve oziroma opravljajo svojo dejavnost »na trgu«, ali pa prek različnih razpisov, pozivov in natečajev, ki so financirani iz lokalnih, nacionalnih ali evropskih javnih sredstev.

Pri tem se samozaposlenim zastavljajo številna vprašanja, kot na primer, na katere razpise se prijaviti, kako se zadeve lotiti, koliko časa je potrebnega za pripravo kvalitetne prijave, kje je mogoče dobiti informacije o aktualnih razpisnih priložnostih itd.? Zato smo se odločili, da bomo v sklopu Servisa za ustvarjalce pripravili delavnico, na kateri bomo celostno predstavili tematiko razpisov za samozaposlene.

Preberite več

Servis: Samozaposleni in bolniška

Tudi samozaposleni ustvarjalci v kulturi in kreativnih industrijah lahko v določenih situacijah uveljavljajo bolniško nadomestilo za odsotnost z dela, vendar so v tem kontekstu v bistveno slabšem položaju kot redno zaposlene osebe.

V tokratnem prispevku Servisa za ustvarjalce bomo podrobneje predstavili možnosti in omejitve, ki jih imajo samozaposleni pri uveljavljanju nadomestila za odsotnosti z dela v primeru bolezni.

Preberite več

Delavnica: Socialne pravice samozaposlenih

Servis za ustvarjalce_logo-08

Samozaposleni v kulturi so pogosto deležni podpovprečnih prejemkov, nepoznavanje socialnih transferjev, do katerih so upravičeni, pa lahko njihovo finančno stanje še dodatno poslabša.

Da temu ne bo tako, smo v Asociaciji oblikovali delavnico, na kateri bomo obravnavali problematiko delavskih pravic za samozaposlene in predstavili ključne socialne pravice, ki jih samozaposleni lahko koristijo. Ste vedeli na primer, da za nego otroka dobite finančno nadomestilo in da ste pod določenimi pogoji upravičeni tudi do bolniške že od prvega delovnega dne?

Preberite več

Letni davčni obračun za samozaposlene

Osebe samozaposlene v kulturi in kreativnih industrijah so, tako kot tudi vse ostale fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, vsako leto obvezane k oddaji letnega davčnega obračuna. To morajo (za preteklo leto) storiti najkasneje do 31. marca naslednjega koledarskega leto. Letos torej samozaposleni oddajajo obračun za leto 2019, na podlagi katerega se jim bo odmerila akontacija dohodnine za leto 2020.

V tokratnem servisu za ustvarjalce bomo predstavili nekatere vidike izpolnjevanja letnega davčnega obračuna, ki so bili med drugim predstavljeni tudi na zadnji delavnici v sklopu Servisa za ustvarjalce. Osredotočili se bomo tudi na to, kaj se  zgodi v primeru, ko samozaposleni letnega davčnega obračuna ne oddajo.

Za samozaposlene je, glede na čas v letu, trenutno posebej aktualna tema oddaja letnega davčnega obračuna za leto 2019 (obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti). Letni obračun morajo samozaposleni oddati do 31. marca 2020.  Kot je navedeno v 125. členu Zakona o dohodnini (ZDoh2), se z davčnim obračunom opravi izračun akontacije dohodnine. Davčni obračun je obveznost, ki jo je dolžan opraviti davčni zavezanec sam, k njegovi oddaji pa so obvezani tako tisti z normiranimi odhodki kot tisti, ki se jim davčna osnova ugotavlja glede na dejanske odhodke. Na podlagi obračuna se ugotavlja davčna obveznost fizičnih oseb, torej višina dohodnine. V kolikor na podlagi obračuna finančna uprava (FURS) ugotovi, da je bil znesek obračunane dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanci doplačajo razliko dohodnine pri prvem naslednjem obroku akontacije dohodnine. To pomeni, da omenjeno razliko prištejejo k znesku mesečnega obroka akontacije dohodnine za mesec marec na plačilnem nalogu, ki mora biti plačan najpozneje do 10. aprila. Kadar pa je znesek obračunane dohodnine na letni ravni manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, davčni organ samoiniciativno vrne zavezancem dohodnino v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna. Če bodo zavezanci obračun predložili 31. marca, jim bo torej davčni organ nakazal znesek na njihov TRR najpozneje do 30. aprila. Oddaja davčnega obračuna je tudi edina priložnost, ko lahko samozaposleni prehajajo iz sistema normiranstva v način ugotavljanja davčne osnove glede na dejanske odhodke in obratno.

Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, lahko davčni obračun v celoti izpolnijo in oddajo preko sistema eDavki, kar predstavlja poenostavitev glede na prejšnja leta, ko je bilo potrebno obračun izpolnjevati v programu Silvester Fineus.

Postopek glede oddaje obračuna je za normirance, kamor spada večina samozaposlenih na področju kulture in kreativnih industrij, sledeč:

1.) v programu eDavki na levi strani menija izberete rubriko »dokumenti«,

2.) med dokumenti, ki se prikažejo, izberete dokument DDD-DDD (obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti),

3.) v dokumentu označite obdobje na katerega se izračun nanaša (v kolikor ste opravljali dejavnost v celotnem prejšnjem letu je torej izbrano obdobje celotno leto 2019), nato pritisnete gumb “Naprej”,

4.) pri rubriki »vrsta dokumenta« izberete možnost »original«,

5.) pri rubriki »Način ugotavljanja davčne osnove od dohoda iz dejavnosti v obdobju, za katerega se predlaga obračun«, izberete možnost N (normirani odhodki), pri rubriki »Sistem vodenja poslovnih knjig« pa možnost »evidence«,

6.) pri rubriki »Vrsta obveznega socialnega zavarovanja« načeloma (v kolikor niste bili del leta zaposleni ipd.) izberete možnost »iz naslova opravljanja dejavnosti« (v kolikor ste samozaposleni za 8 ur bo tu vpisan znesek vseh plačanih prispevkov, kar za 2019 znese 4.612,53 EUR)

7.) pri rubriki »Podatki o vrsti obračuna« izberete možnost »Redni letni obračun«,

8.) v rubriki »Izračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti (normirani)« pri točki 1. (prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih, od tega) vpišite vsoto zneskov vseh izdanih računov v letu 2019, pri točki 25. pa vnesite znesek celotne akontacije dohodnine, ki ste jo plačevali v letu 2019. Na podlagi vnesenih podatkov bo program sam izračunal bodisi obveznost za doplačilo dohodnine bodisi presežek plačane dohodnine in znesek akontacije, ki ga boste morali plačevati v letu 2020,

9) na koncu ne pozabite pritisniti gumba “Oddaj vlogo” (potreben elektronski podpis) oziroma gumba “Začasno shrani vlogo”, v kolikor želite vlogo oddati pozneje.

V kolikor ste samozaposleni v kulturi s pravico do plačanih prispevkov s strani ministrstva za kulturo, bi bil povsem pravilen postopek ta, da pri točki 1. (“Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih”) vpišete vsoto zneskov vseh izdanih računov v letu 2019 + znesek plačanih prispevkov s strani ministrstva za kulturo (za 2019 je to 4.612,53 EUR), pri točki 2.6. (“Izvzem prihodkov zaradi predhodno nepriznanih odhodkov”) pa ponovno vpišete samo znesek plačanih prispevkov s strani ministrstva za kulturo.

Za konec omenimo še, kaj se zgodi, če davčnega obračuna ne oddate. V 397. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki definira davčne prekrške v zvezi z opravljanjem dejavnosti, je navedeno, da se samostojnega podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki »ne predloži davčnega obračuna oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih«, kaznuje z globo od 800 do 10.000 EUR. Globi se zavezanci sicer lahko izognejo s samoprijavo (pri kateri morajo plačati obresti), prav tako pa FURS tiste, ki letnega obračuna ne oddajo, najprej opozori na zamudo. Samozaposleni sicer poročajo, da FURS tovrstno obveščanje opravlja samo preko portala eDavki, kar pomeni, da lahko tisti, ki tega portala redno ne spremljajo, tovrstna obvestila spregledajo, kar v končni instanci pripelje do tega, da morajo plačati globo (v praksi je za samozaposlene v primeru ne-oddaje davčnega obračuna po navadi 800 EUR).

Februarja 2020 smo v letu 2019 objavljeni prispevek primerno posodobili.

Osebe samozaposlene v kulturi in kreativnih industrijah so, tako kot tudi vse ostale fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, vsako leto obvezane k oddaji letnega davčnega obračuna. To morajo (za preteklo leto) storiti najkasneje do 31. marca naslednjega koledarskega leto. Letos torej samozaposleni oddajajo obračun za leto 2018, na podlagi katerega se jim bo odmerila akontacija dohodnine za leto 2019.

V tokratnem servisu za ustvarjalce bomo predstavili nekatere vidike izpolnjevanja letnega davčnega obračuna, ki so bili med drugim predstavljeni tudi na zadnji delavnici v sklopu Servisa za ustvarjalce. Osredotočili se bomo tudi na to, kaj se  zgodi v primeru, ko samozaposleni letnega davčnega obračuna ne oddajo.

Društvo Asociacija je 27. februarja organiziralo delavnico Računovodstvo in letni obračun za samozaposlene. Vodil jo je davčni svetovalec Urh Vele, ki je predstavil širše področje obdavčevanja in se med drugim dotaknil vprašanj obdavčitve v tujini, obdavčitve fizičnih in pravnih oseb, obdavčitve dohodkov iz dejavnosti in dohodkov iz delovnega razmerja, obdavčitve samozaposlenih z normiranimi odhodki in samozaposlenih, ki se jim davčna osnova ugotavlja glede na dejanske odhodke itd.

Za samozaposlene je, glede na čas v letu, trenutno posebej aktualna tema oddaja letnega davčnega obračuna za leto 2018 (obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti), kar je bilo predstavljeno v zaključnem delu delavnice. Letni obračun morajo samozaposleni oddati do 31. marca 2019.  Kot je navedeno v 125. členu Zakona o dohodnini (ZDoh2), se z davčnim obračunom opravi izračun akontacije dohodnine. Davčni obračun je obveznost, ki jo je dolžan opraviti davčni zavezanec sam, k njegovi oddaji pa so obvezani tako tisti z normiranimi odhodki kot tisti, ki se jim davčna osnova ugotavlja glede na dejanske odhodke. Na podlagi obračuna se ugotavlja davčna obveznost fizičnih oseb, torej višina dohodnine. V kolikor na podlagi obračuna finančna uprava (FURS) ugotovi, da je bil znesek obračunane dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanci doplačajo razliko dohodnine pri prvem naslednjem obroku akontacije dohodnine. To pomeni, da omenjeno razliko prištejejo k znesku mesečnega obroka akontacije dohodnine za mesec marec na plačilnem nalogu, ki mora biti plačan najpozneje do 10. aprila. Kadar pa je znesek obračunane dohodnine na letni ravni manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, davčni organ samoiniciativno vrne zavezancem dohodnino v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna. Če bodo zavezanci obračun predložili 31. marca, jim bo torej davčni organ nakazal znesek na njihov TRR najpozneje do 30. aprila. Oddaja davčnega obračuna je tudi edina priložnost, ko lahko samozaposleni prehajajo iz sistema normiranstva v način ugotavljanja davčne osnove glede na dejanske odhodke in obratno.

Glavna novost glede letošnje oddaje davčnega obračuna je ta, da fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, davčni obračun v celoti izpolnijo in oddajo preko sistema eDavki, kar predstavlja poenostavitev glede na prejšnja leta, ko je bilo potrebno obračun izpolnjevati v programu Silvester Fineus.

Postopek glede oddaje obračuna je za normirance, kamor spada večina samozaposlenih na področju kulture in kreativnih industrij, sledeč: 1.) v programu eDavki na levi strani menija izberete rubriko »dokumenti«, 2.) med dokumenti, ki se prikažejo, izberete dokument DDD-DDD (obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti), 3.) v dokumentu označite obdobje na katerega se izračun nanaša (v kolikor ste opravljali dejavnost v celotnem prejšnjem letu je torej izbrano obdobje celotno leto 2018), nato pritisnete gumb “Naprej”, 4.) pri rubriki »vrsta dokumenta« izberete možnost »original«, 5.) pri rubriki »Način ugotavljanja davčne osnove od dohoda iz dejavnosti v obdobju, za katerega se predlaga obračun«, izberete možnost N (normirani odhodki), pri rubriki »Sistem vodenja poslovnih knjig« pa možnost »evidence«, 6.) pri rubriki »Vrsta obveznega socialnega zavarovanja« načeloma (v kolikor niste bili del leta zaposleni ipd.) izberete možnost »iz naslova opravljanja dejavnosti« (vkolikor ste samozaposleni za 8 ur bo tu vpisan znesek vseh plačanih prispevkov, kar za 2018 znese 4465,21 EUR) 7.) pri rubriki »Podatki o vrsti obračuna« izberete možnost »Redni letni obračun«, 8.) v rubriki »Izračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti (normirani)« pri točki 1. (prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih, od tega) vpišite vsoto zneskov vseh izdanih računov v letu 2018, pri točki 25. pa vnesite znesek celotne akontacije dohodnine, ki ste jo plačevali v letu 2018. Na podlagi vnesenih podatkov bo program sam izračunal bodisi obveznost za doplačilo dohodnine bodisi presežek plačane dohodnine in znesek akontacije, ki ga boste morali plačevati v letu 2019, 9) na koncu ne pozabite pritisniti gumba “Oddaj vlogo” (potreben elektronski podpis) oziroma gumba “Začasno shrani vlogo”, v kolikor želite vlogo oddati pozneje.

V kolikor ste samozaposleni v kulturi s pravico do plačanih prispevkov s strani ministrstva za kulturo, bi bil povsem pravilen postopek ta, da pri točki 1. (“Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih”) vpišete vsoto zneskov vseh izdanih računov v letu 2018 + znesek plačanih prispevkov s strani ministrstva za kulturo (za 2018 je to 4465,21 EUR), pri točki 2.6. (“Izvzem prihodkov zaradi predhodno nepriznanih odhodkov”) pa ponovno vpišete samo znesek plačanih prispevkov s strani ministrstva za kulturo.

Za konec omenimo še, kaj se zgodi, če davčnega obračuna ne oddate. V 397. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki definira davčne prekrške v zvezi z opravljanjem dejavnosti, je navedeno, da se samostojnega podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki »ne predloži davčnega obračuna oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih«, kaznuje z globo od 800 do 10.000 EUR. Globi se zavezanci sicer lahko izognejo s samoprijavo (pri kateri morajo plačati obresti), prav tako pa FURS tiste, ki letnega obračuna ne oddajo, najprej opozori na zamudo. Samozaposleni sicer poročajo, da FURS tovrstno obveščanje opravlja samo preko portala eDavki, kar pomeni, da lahko tisti, ki tega portala redno ne spremljajo, tovrstna obvestila spregledajo, kar v končni instanci pripelje do tega, da morajo plačati globo (v praksi je za samozaposlene v primeru ne-oddaje davčnega obračuna po navadi 800 EUR).

Servis: Ustanovitev društva ali zavoda?

Posamezniki in ustvarjalci na področju kulture in umetnosti, se pogosto odločajo o ustanovitvi nevladne organizacije, ob tem pa se znajdejo pred dilemo, katera pravna oblika –  društvo ali zavod – je glede na njihove potrebe najbolj primerna.

Društvo in (nevladni) zavod sta sicer precej različni obliki organizacije, ki pa sta v osnovi obe namenjeni opravljanju nepridobitne dejavnosti. Poleg prednosti in slabosti posamezne oblike nevladne organizacije v tokratnem prispevku servisa Asociacije pojasnjujemo tudi, ali je lahko oseba, ki ima status samozaposlenega v kulturi, ena od ustanoviteljic društva ali zavoda.

Preberite več

Servis: Bruto in neto plačilo samozaposlenega

Servis za ustvarjalce_logo-06

Samozaposlenost spada med atipične oblike dela, ki odstopajo od zaposlitev po pogodbah za nedoločen čas. Samozaposleni se zato včasih znajdejo v situaciji, v kateri si je smiselno prizadevati, da so, njihovemu statusu navkljub, obravnavani čim bolj enakopravno in da niso diskriminirani v primerjavi s tistimi, ki opravljajo isto delo v okviru tipične oblike zaposlitve.

Tokrat v okviru Servisa za ustvarjalce obravnavamo situacijo, ko se samozaposleni dogovori za izplačilo v bruto ali neto znesku, kar niso najbolj prikladni izrazi glede na njegov samozaposleni status, temveč so bolj pogosto v rabi v primeru delovnega razmerja med delodajalcem in delavcem.

Preberite več

Servis: Prihodki iz tujine

Sodobna umetniška in kulturna scena postajate vse bolj vpeti v globalno okolje in mednarodno povezani, kar med drugim spodbujajo tudi številni državni in evropski mehanizmi, direktive in različni nacionalni kulturni programi. Pri tem seveda vse pogosteje prihaja do situacij, ko samozaposleni v Sloveniji prejmejo honorar s strani organizacije (ali posameznika), ki je rezident druge države.

V tokratnem Servisu za ustvarjalce bomo navedli nekatere administrativne vidike poslovanja s tujino in predstavili, na kaj morajo biti ustvarjalci na področju kulture in kreativnih industrij načeloma pozorni, ko poslujejo s tujino in iz tujine prejmejo honorar za opravljeno delo ali storitev.

Preberite več

Servis: Zavrnjena prošnja za plačane prispevke

Posamezniki se pogosto odločajo za status samozaposlenega v kulturi zaradi možnosti, da ob tem tudi pridobijo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost. V kolikor je vloga za to pravico uspešna, jim prispevke za socialno varnost plačuje ministrstvo za kulturo.

V tokratnem servisu Asociacije pa se bomo osredotočili na vprašanje, kaj storiti, ko je prošnja za pravico do plačila prispevkov zavrnjena.

Preberite več

Servis: Kako do statusa samozaposlenega v kulturi?

Servis za ustvarjalce_logo-06

Mnogi ustvarjalci na področju kulture se pogosto sprašujejo, kakšne kriterije morajo izpolnjevati, da postanejo samozaposleni v kulturi, in ali je ta možnost primerna za njihovo vizijo lastne karierne prihodnosti.

V tokratnem Servisu za ustvarjalce, ki je nastal kot poročilo iz delavnice Društva Asociacija »Kako do statusa samozaposlenega v kulturi« konec januarja 2019, skušamo predstaviti nekatere zadeve, s katerimi se bodo morali soočiti vsi, ki želijo zaprositi za status samozaposlenega v kulturi in za pravico do plačila prispevkov za socialno varnost s strani ministrstva za kulturo.

Preberite več

Servis: Samozaposleni in varnost pri delu

Servis za ustvarjalce_logo-01

Osebe s statusom samozaposlenega v kulturi se, tako kot tudi drugi samozaposleni, pogosto sprašujejo, ali morajo ob začetku opravljanja svoje dejavnosti, opraviti tudi zdravniški pregled in usposabljanje iz varnosti pri delu.

V Servisu za ustvarjalce tokrat pojasnjujemo, zakaj iz samega statusa samozaposlene osebe ne izhaja, da sta zdravniški pregled in usposabljanje iz varnosti pri delu nujni in neizogibni obveznosti.

Preberite več