Včasih se samozaposlenim v kulturi ponudi možnost zaposlitve za določen čas, dobijo projekt v tujini ali pa se jim pripeti osebna ali družinska zdravstvena neprilika. Zaradi predvidene začasnosti tega stanja pa ne želijo izgubiti pridobljeno pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti iz državnega proračuna Republike Slovenije.
V tokratnem Servisu za ustvarjalce predstavljamo, kdaj, kako in za koliko časa lahko upravičenec zaprosi za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost.
V petek, 16. 10. 2026, ob 18.00 smo Društvo Asociacija in Društvo humanistov Goriške v prostoru EPICentra v Novi Gorici soočili štiri kandidate za župana Nove Gorice. Na soočenju, s katerim smo pred lokalnimi volitvami želeli odpreti razpravo o prihodnosti kulture v Novi Gorici, so sodelovali Bogdan Česnik (samostojni kandidat, lista Nov zagon za Novo Gorico), Marko Rusjan (Levica), aktualni župan Samo Turel (Gibanje Svoboda) in Matevž Vidmar (SD). Pogovor, ki ga je vodila Alina Carli, se je dotaknil vprašanja večletnega razpisa za sofinanciranje javnih kulturnih programov, vloge nevladnih organizacij ter samostojnih delavk in delavcev v kulturi, dediščine Evropske prestolnice kulture (EPK) in prostorov za neodvisno nevladno umetniško produkcijo. Vsi kandidati so na koncu podali tudi svoje temeljne zaveze, ki jih nameravajo uresničiti, če zasedejo župansko funkcijo.
Kandidati so najprej odgovarjali na vprašanje, kaj bo v primeru izvolitve njihovo prvo dejanje na področju kulture. Rusjan je poudaril, da bo takoj po sprejetju proračuna preveril, kaj producenti in ustvarjalci najbolj potrebujejo, nato pa pripravil in objavil nov štiriletni razpis. Aktualni župan Turel je napovedal nadaljevanje programskega in projektnega razpisa, Vidmar pa je menil, da se bo treba pogovoriti, kako naprej z dediščino EPK, in zagotoviti finančna sredstva ter prostore za umetnike. Česnik je predlagal ustanovitev občinskega sklada za kulturo, ki bi ga polnil en odstotek občinskih investicijskih sredstev. Po njegovem mnenju bi iz sklada lahko krili lastno udeležbo pri evropskih projektih. Tudi Turel je obljubil, da bo nov razpis sledil sprejetju proračuna in da bodo ob tem opravili evalvacijo ter presodili, ali je sredstva mogoče povišati. Napovedal je tudi pripravo čezmejne kulturne strategije in povedal, da potekajo pogajanja, da bi programi in projekti, ki so sodelovali pri EPK, prejeli dodatne točke na razpisih Ustvarjalne Evrope.
V torek, 20. oktobra 2026, smo Društvo Asociacija in Kino Šiška v Katedrali Kina Šiška pripravili javno predvolilno soočenje Prostori kulture: vizija Ljubljane pred lokalnimi volitvami 2026. Županske kandidate ter predstavnice in predstavnike kandidatur in list smo soočili z vprašanji o financiranju kulture, pogojih za poklicno delo, kulturni infrastrukturi in dostopnosti kulture po mestnih četrtih. Pogovor je vodil Antun Katalenić, novinar Oštra.
Soočenja so se udeležili Aleš Primc (Glas za otroke in družine), dr. Asta Vrečko (Levica), Jani Sever (Ljubljana smo vsi), Gregor Novak (Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča), Apolonija Simon (Vesna – zelena stranka in civilna družba), Jasmin Feratović (Piratska stranka Slovenije), Barbara Hieng Samobor (Lista Zorana Jankovića), Klemen Boštjančič (Gibanje svoboda), Matjaž Tomlje (Resni.ca), Kajetan Bajt (Zeleni), Izidor Predan (Krščanski socialisti) in Živa Vidmar (SD).
Med 15. in 16. oktobrom 2026 je v Rigi potekala mednarodna konferenca Learning to Care: Education and Training in Culture and Health, posvečena izobraževanju, strokovnemu usposabljanju in medsektorskemu sodelovanju na področju kulture in zdravja. Konference in spremljajočega partnerskega srečanja evropskega projekta CARE – Culture for Mental Health se je udeležila strokovna vodja Društva Asociacija Polona Torkar.
Konferenca, ki je potekala na Univerzi Rīga Stradiņš, je povezala umetnike, kulturne delavce, strokovnjake s področja zdravstva, socialnega varstva in izobraževanja ter predstavnike institucij in oblikovalce politik. V ospredju so bila vprašanja razvoja kompetenc za medsektorsko sodelovanje, vključevanja umetnosti v zdravstveno in socialno okolje ter oblikovanja ustreznih izobraževalnih in podpornih mehanizmov.
Društvo Asociacija je 8. oktobra 2026 v Kinu Šiška gostilo mednarodno konferenco Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?, na kateri so se srečali predstavniki kulture, zdravstva, socialnega varstva in javnih politik. Po evropskem pregledu in izkušnjah iz Latvije in Italije se je konferenca sklenila z vprašanjem, ki nas zadeva najbolj neposredno: kako naprej v Sloveniji?
Zadnji sklop konference je pogled usmeril v Slovenijo. Predstavili sta se dve praksi, ki umetnost že vnašata v podporo zdravju, sklepni pogovor pa je iskal odgovor na vprašanje, kaj je potrebno, da takšne prakse postanejo del sistema.
Društvo Asociacija je 8. oktobra 2026 v Kinu Šiška v sodelovanju s partnerji doma in v tujini pripravilo mednarodno konferenco Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Strokovnjaki s področij kulture, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik so iskali odgovor na vprašanje iz naslova: kdo naj umetnost predpisuje in kako.
Kako umetnost na recept preide iz posameznih pilotnih projektov v stabilen sistem, ki ga prepoznajo zdravstvo, socialno varstvo in kultura? O tem sta na konferenci govorili Inga Surgunte iz Latvije in Simona Staffieri iz Italije. Sklop »Umetnost na recept: od posameznih praks do sistema« je potekal v okviru projekta CARE – Lab 3: Culture on Prescription.
Društvo Asociacija je v četrtek, 8. oktobra 2026, v Komuni Kina Šiška gostilo mednarodno konferenco Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Udeleženci s področij kulture, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik so razpravljali o tem, kako umetnost vključiti v sisteme podpore zdravju in dobremu počutju.
Uvodni sklop konference, ki je potekal v okviru »platforme kulture in zdravja« (Culture & Health Platform), je postavil evropski kontekst: kako se je povezovanje kulture in zdravja razvilo v Evropi, kaj o učinkih umetnosti na zdravje kažejo raziskave in kaj je potrebno za sistemske spremembe.
Društvo Asociacija je v četrtek, 8. oktobra 2026, v Komuni Kina Šiška gostilo mednarodno konferenco Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Strokovnjaki s področij kulture, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik so razpravljali o tem, kakšno vlogo lahko ima umetnost v sistemih podpore zdravju in dobremu počutju ter kaj je potrebno, da se povezovanje kulture in zdravja v Sloveniji razvije z ravni posameznih praks na sistemsko raven.
Konferenco so gradili trije sklopi, povezave do poročil s posameznih sklopov in posnetkov lahko najdete spodaj (posnetke bomo naložili kmalu).
Člani in članice nam sporočate, da vam iz Ministrstva za kulturo sporočajo, da roka za oddajo vlog za karierno dinamiko ni, ker se odločbe trenutno ne izdajajo. To NE DRŽI.
Prvič: sedanje vodstvo ministrstva je sicer napovedalo spremembe krovnega zakona na področju kulture, vendar te spremembe še niso bile sprejete. Razredi karierne dinamike so torej še vedno urejeni z zakonom, zato se ministrstvo ne more samovoljno odločiti, da odločb ne bo izdajalo. Nasprotno: zakon ministrstvo zavezuje, da o uvrstitvi v razred karierne dinamike odloči z odločbo. Če ministrstvo o vlogah ne odloča v predpisanih rokih, lahko nastopi molk organa, zoper katerega imajo vlagatelji ob izpolnjenih procesnih pogojih na voljo pravna sredstva, vključno z upravnim sporom.
Drugič: ne drži, da roka za oddajo vlog ni. 50. člen prehodnih in končnih določb ZUJIK-I namreč jasno določa, da bo vsak samostojni delavec v kulturi, ki je bil ob uveljavitvi ZUJIK-I že vpisan v razvid in v enem letu od uveljavitve zakona ne odda vloge, po uradni dolžnosti uvrščen v razred karierne dinamike »samostojni delavec v kulturi III«. Če vloge ne oddate pravočasno, boste torej uvrščeni v najnižji razred z najnižjimi plačanimi prispevki. Vlogo seveda lahko oddate tudi po 22. oktobru 2026, torej po presečnem datumu. Vendar boste v tem primeru od tega datuma do izdaje odločbe uvrščeni v najnižji razred karierne dinamike, kar vam bo v škodo, saj lahko poznejša vložitev vloge povzroči zamik uvrstitve v ustrezni višji razred karierne dinamike in s tem tveganje finančnega prikrajšanja, predvsem če pogoje za višji razred že izpolnjujete.
Odbor Državnega zbora za kulturo je 6. oktobra obravnaval predlog zakona o finančni podpori mladim za dostop do kulturnih dobrin (ZFPMKD), ki je predvideval uvedbo kulturnega bona v vrednosti 200 evrov. Predlog je bil zavrnjen, Ministrstvo za kulturo pa je napovedalo pripravo nove, sistemske ureditve. V Društvu Asociacija uvedbo kulturnega bona podpiramo, vendar opozarjamo, da bo njegov učinek odvisen od tega, katere kulturne vsebine bodo mladim dostopne, kdo jih bo lahko ponujal in kako bo država spremljala doseganje ciljev ukrepa. Odboru smo zato posredovali izhodišča za sistemsko ureditev s primerjavo evropskih praks in konkretne predloge amandmajev k ZFPMKD.
Kulturni bon je po mnenju društva namreč lahko koristen instrument za spodbujanje kulturne participacije mladih in razvoj občinstev, vendar finančna podpora sama po sebi še ne zagotavlja večje raznolikosti kulturnih izkušenj. Če v posameznem okolju ustrezne ponudbe ni, če so kulturna prizorišča slabo dostopna ali mladi zanje ne vedo, dodatnih 200 evrov teh ovir ne bo odpravilo. Bon je zato nujno razvijati skupaj z ukrepi za regionalno povezovanje, dostopnost in kroženje kulture, mobilnost in kulturno-umetnostno vzgojo, ne pa namesto njih.
Vlada je 11. septembra 2026 Državnemu zboru predložila Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Z rebalansom, ki je bil 1. oktobra sprejet, se proračun za leto 2026 prilagaja višjim ocenam prihodkov in odhodkov, predvideni primanjkljaj državnega proračuna pa se glede na sprejeti proračun za leto 2026 povečuje za okoli 100 milijonov evrov.[i] Medtem je vlada v obravnavo v Državni zbor že poslala predlog sprememb proračuna za leto 2027 in predlog proračuna za leto 2028. Brez upoštevanja sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost so prihodki v rebalansu 2026 višji za 750 milijonov evrov, odhodki pa za okoli 800 milijonov. Vlada v rebalansu zagotavlja tudi 320 milijonov evrov dodatnih sredstev za projekte iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki se izteka konec leta. Skupaj s sredstvi za NOO se odhodki glede na sprejeti proračun povečujejo za 1,1 milijarde evrov. Približno polovica dodatne porabe je namenjena izdatkom zaradi dviga minimalne plače in uvedbe zimskega regresa. Proračun se dejansko spreminja za zadnje tri mesece leta 2026. Na ravni celotnega proračuna je smiselno omeniti, da približno četrtino k višjim odhodkom prispevajo projekcije za nakup vojaške opreme in da rebalans predvideva 100 milijonov evrov nižji transfer Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, torej plačniku storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Fiskalni svet opozarja, da bo morala vlada v proračunih za naslednji dve leti »izvesti konkretne ukrepe za zagotovitev vzdržnih javnih financ«.[ii] V tem kontekstu je treba ugotovitve pri analizi rebalansa preveriti tudi pri proračunih za leti 2027 in 2028 in oceniti, ali vsebujeta finančne reze na področju kulture.
V društvu smo spremembe proračuna pregledali z vidika kulturno-umetniškega sektorja s posebnim poudarkom na nevladni kulturi ter glede na sprejeto zakonodajo, trende, stanje v sektorju in ukrepe, ki jih je aktualno vodstvo ministrstva sprejelo v obdobju od imenovanja nove vlade 4. junija 2026. V prvem delu smo pregledali skupni obseg proračuna za kulturo in njegove ključne spremembe, nato pa smo se osredotočili predvsem na programe in ukrepe, pomembne za nevladno kulturo in samostojne delavce v kulturi. V drugem delu smo pregledali glavne programe in podprograme ter poskušali identificirati spremenjene prioritete trenutnega vodstva ministrstva. Sledili smo prerazporeditvam, izpostavili podprograme, kjer se sredstva jemljejo, in poskušali razumeti, kakšen vpliv na kulturno-umetniški sektor bodo tovrstne prerazporeditve imele. Ugotovili smo, da je dober del prerazporeditev in rezov povezan z dogajanjem v juliju 2026, ko je Ministrstvo za kulturo ustavilo razpise in povzročilo zmedo ter posledično tudi negotovost in konkretne stroške med organizacijami in posamezniki, ki delujejo na področju kulture. V sklepnem delu podajamo priporočila vladi in Državnemu zboru za obravnavo proračunov za leti 2027 in 2028.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
