Včasih se samozaposlenim v kulturi ponudi možnost zaposlitve za določen čas, dobijo projekt v tujini ali pa se jim pripeti osebna ali družinska zdravstvena neprilika. Zaradi predvidene začasnosti tega stanja pa ne želijo izgubiti pridobljeno pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti iz državnega proračuna Republike Slovenije.
V tokratnem Servisu za ustvarjalce predstavljamo, kdaj, kako in za koliko časa lahko upravičenec zaprosi za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost.
Občine slovenske Istre se na različnih področjih zgodovinsko povezujejo na medobčinski ravni in prav nič drugače ni na področju kulture. V decembru 2021 so tako, na podlagi sodelovanja pri prijavi za poridobitev naziva Evropska prestolnica kulture 2025 izdale prvo skupno kulturno strategijo. Istrska kulturna strategija Kultura.PIKA[i] (strategija) je prva skupna kulturna strategija občin Piran, Izola, Koper in Ankaran za obdobje 2021 – 2030. Skupna kulturna strategija vseh občin je nov in relativno splošen dokument. Vse omenjene občine, z izjemo Ankarana, imajo sicer svoje programe za kulturo. Skupna strategija programov ne nadomešča, ampak jih, kot sami pravijo, nadgrajuje. Strategija je tako v resnici zarisala zgolj splošne smernice, ki jim bodo občine skušale slediti. Tako so se med drugim zavezali skupni podpori vrhunskim glasbenim prireditvam in festivalom, pa krepitvi gledališče produkcije. Zapisali so tudi, da želijo okrepiti vlogo prepoznavnih filmskih festivalov in zagotoviti boljšo infrastrukturo, ki bo omogočala izvajanje filmske vzgoje za mlade. Na področju intermedijske umetnosti so se zavezali institucionalnemu priznanju področja, ureditvi financiranja in zagotavljanju primerne infrastrukture.
V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno – umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno – umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je drugi od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Koper (MOK) in obalnimi akterji. O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavnikoma NVO in samostojnim delavcem v kulturi.
Pogovarjali smo se z oblikovalcem Martinom Zelenkom Polesom, s kulturno-izobraževalnim društvom PiNA, ki deluje na področju neformalnega izobraževanja, umetnosti in kulture ter zastopništva, Jasno Dadles s kulturnega društva Lib-Art, ki organizira piranski Tartini festival, s predstavnikom Športnega kulturnega društva Bali Koper ter s predstavnikom MOK. V Kopru in na obali odgovori občine in kulturnih akterjev ne kažejo povsem enotne slike, predvsem na ravni razumevanja profesionalnega kulturnega dela. Še vedno je tudi nekaj odprtih vprašanj na področju stabilnega financiranja, kulturne infrastrukture, pogojev za delo ter dojemanje razlike med profesionalno in ljubiteljsko kulturo s strani oblasti.
Pred vami je krajša analiza stanja kulture in umetnosti v mestni občini Kranj (MOK). Če želimo razumeti koliko MOK namenja za kulturo moramo najprej pojasniti določene proračunske postavke. Sredstva za kulturo se skrivajo pod postavko Kultura, šport in nevladne organizacije, kamor sodijo nepremična in premična kulturna dediščina, ohranjanje kulturne dediščine, knjižničarstvo in založništvo, programi v kulturi, ljubiteljska kultura in drugi programi v kulturi, šport, programi za mladino itd. Za kulturo in umetnost je ključen krovni program 18 – Programi v kulturi.
V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno – umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je tretji od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Kranj (MOK). O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavnikom NVO in samostojnim delavcem v kulturi.
Pogovarjali smo se s plesalcem Mitjo Obedom, Darčijem Kruševacom z društva SubArt, predstavnico Kulturnega društva Qulenium, vizualno umetnico in samozaposleno v kulturi Marušo Štibelj, Darčijem Kruševcem iz društva SubArt, Likovnim društvom Kranj ter predstavniki MOK. Sogovorniki ugotavljajo, da ima Kranj raznoliko kulturno ponudbo, ki pa je hkrati tudi omejena, predvsem zaradi sicer razumljivega poudarjanja pomena javnih zavodov ter manj neodvisnih ustvarjalcev; pogoji samozaposlenih ustvarjalcev tudi niso optimalni. Tako kot v drugih občinah ostajajo odprta vprašanja na področju stabilnega financiranja, kulturne infrastrukture, pogojev za delo ter dojemanje razlike med profesionalno in ljubiteljsko kulturo s strani oblasti.
V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno – umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno – umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je tako prvi od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Celje (MOC). O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavnikom NVO in predstavnico samostojnih delavk v kulturi.
Pogovarjali smo se z dramaturginjo, književnico in kritičarko Brino Jenček, s predstavniki Hiše kulture Celje (HKC), zavoda, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, še posebej na področju glasbe ter s Tanjo Oprešnik, ki je odgovarjala v imenu MOC. Odgovori sicer kažejo relativno enotno sliko, saj se intervjujanci strinjajo o pomembnih premikih v zadnjih letih, predvsem pri strateškem načrtovanju kulturnih politik in podpornih mehanizmih. Odprta pa ostajajo nekatera bistvena vprašanja, povezana predvsem s stabilnim financiranjem, infrastrukturo in ustreznimi pogoji za profesionalno delo.
Asociacija opozarja samostojne delavce v kulturi, naj ob prejemu odločbe Ministrstva za kulturo o priznanju dnevnega bolniškega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe pozorno preverijo njeno vsebino.
Na podlagi primera, pri katerem je Asociacija nudila pravno podporo pri uveljavljanju pravnega varstva, so se odprla pomembna vprašanja glede pravilnosti pravne podlage in načina odmere višine nadomestila. Ker lahko vprašanja, odprta v konkretnem postopku, vplivajo tudi na druge odločbe, izdane samostojnim delavcem v kulturi v letu 2026, Asociacija priporoča posebno pozornost pri preverjanju prejetih odločb. V nadaljevanju preberite na kaj morate biti pozorni.
Ministrstvo za kulturo je zaradi priprave rebalansa začasno zaustavilo številne postopke in izplačila. Ker želimo pridobiti čim bolj celovito sliko posledic zaustavitve za (nevladno) kulturo, v Asociaciji zbiramo podatke o vplivu teh zamikov na delo organizacij, samozaposlenih in drugih izvajalcev v kulturi.
Izpolnjevanje ankete traja približno 10 minut, podatke pa zbiramo do 20. julija 2026.
V društvu Asociacija nadaljujemo s serijo izobraževanj, namenjenih krepitvi znanj in kompetenc samozaposlenih v kulturi ter nevladnih organizacij na področju kulture.
V času, ko se številni samostojni delavci v kulturi, nevladne organizacije in drugi kulturni delavci soočajo z negotovostjo zaradi zastojev v upravnih postopkih in zamud pri odločanju ter izplačevanju razpisnih sredstev, postaja razumevanje upravnih postopkov pomembno orodje za učinkovitejšo uveljavitev pravic. Dobro poznavanje pravil postopka lahko pomaga pri razumevanju, kaj lahko od upravnih organov pričakujemo, kako ukrepati procesnih zapletih ter kako uporabiti sredstva, ki so nam na voljo.
Zato vas vabimo na tematski seminar s prof. dr. Polonco Kovač, profesorico upravnega prava in javne uprave na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani.
V Društvu Asociacija v zadnjih tednih, intenzivneje pa v zadnjih dneh, prejemamo številna zaskrbljena sporočila članov in drugih izvajalcev javnega interesa na področju kulture zaradi zastojev pri izvajanju postopkov, izplačil in financiranja programov ter projektov, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo oziroma z njim povezane osebe javnega prava.
Izvajalci – tako poklicne kot ljubiteljske nevladne organizacije, samostojni delavke in delavci ter javni zavodi – nas obveščajo, da prihaja do različnih oblik zadrževanja postopkov in izvajanja obveznosti, med drugim:
zadrževanja izplačil že odobrenih zahtevkov, za katere obstajajo sklenjene pogodbe in dogovorjeni roki;
zadrževanja sklepanja pogodb pri razpisih, kjer je ministrstvo že izdalo odločitve o izboru;
zamud pri izdajanju odločb v postopkih, kjer so upravičenci vsebinsko izpolnili pogoje;
zastojev pri postopkih, povezanih s statusom in pravicami samostojnih delavcev v kulturi.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
