Mestno občino Maribor (v nadaljnjem besedilu: MOM) od leta 2018 vodi župan Aleksander Saša Arsenovič, ki je bil leta 2022 izvoljen v drugi mandat. Kultura ima v mariborski mestni upravi lasten Sektor za kulturo, ki deluje znotraj Urada za kulturo in mladino. Veljavni strateški dokument na področju kulture je Lokalni program za kulturo v MOM 2024–2027 (LPK), ki je bil sprejet konec leta 2024, izvajati pa se je začel v letu 2025. Prejšnji lokalni program je veljal do leta 2020. Med letoma 2021 in 2024 je bil tako Maribor brez veljavnega lokalnega programa za kulturo.
Preden je občina sprejela aktualni LPK, je pripravila Strategijo razvoja kulture v Mestni občini Maribor v obdobju 2022-2026. Tekom javne razprave je prejela preko 200 odzivov in komentarjev. Z obsežnim komentarjem smo se odzvali v društvu Asociacija in ocenili, da je strategija v pretežni meri instrumentalizacija kulture, umetnosti in dediščine za potrebe uresničitev partikularne vizije mestnih odločevalcev, ki se v zaskrbljujoči meri ogiba premisleka o razvoju kulture v MOM skozi uresničevanje javnega interesa za kulturo ter zagotavljanje javnih kulturnih dobrin za potrebe lokalnega prebivalstva in državljanov, temveč kulturo vidi predvsem kot kot orodje za polnjenje mestnega proračuna skozi gospodarski in turistični razvoj mestne občine. Ocenili smo, da dokument ignorira in neustrezno naslavlja temeljne težave mariborske kulture, kot so finančna podhranjenost, zamejen dostop do infrastrukture, odsotnost dialoga z mestnimi odločevalci ter beg ustvarjalcev.[i] Sindikat ZASUK in takratni mariborski Kolegij nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, sta decembra 2023 sprejem dokumenta podprla, hkrati pa opozorila na »zmanjšano ambicioznost dokumenta z ohlapno definiranimi ukrepi in kazalniki brez konkretnih številk, ob pomanjkanju časovnice in finančnih planov za izvedbo«.[ii] V letu 2024 so bile na pobudo Urada za kulturo in mladino oblikovane t.i. fokusne skupine na vseh področjih kulturnega ustvarjanja, kot jih navaja in obravnava LPK. Te so sestavljene iz deležnikov javnega in zasebnega sektorja, ki delujejo na področju kulture. Vseh osem fokusnih skupin je uvodoma opravilo fokusno delavnico, na kateri so med seboj izbrali predstavnike, ki zastopajo področje v okviru začasne strokovne komisije za spremljanje in vrednotenje LPK. Začasno strokovno komisijo je imenoval župan MO Maribor. V evalvacijskem poročilu za leto 2025 tako med ugotovitvami fokusnih skupin beremo, da občini v letu 2025 ni uspelo vzpostaviti sistema merjenja učinkov ukrepov in aktivnosti lokalnega programa, kar je zanimivo, glede na to, da občina ima veljaven program za kulturo in da naj bi prav fokusne skupine poskrbele za njegovo spremljanje.[iii] Evalvacijsko poročilo torej potrjuje opozorila, ki so bila podana že v času priprave LPK.
Kazalniki v LPK so res zastavljeni konservativno. Na primer, trajni dialog z deležniki v kulturi si občina prestavlja z izvedbo dveh fokusnih srečanj na leto, na katerih naj bi deležniki »participativno načrtovali na področju kulture in razvoja mesta«. Prav tako LPK vsebuje zavezo o rasti sredstev za programe na področju kulture, kjer pa je določeno zgolj, da se sredstva ne bodo zmanjševala.
Občina je v novem programu zapisala, da je večina ukrepov iz prejšnjega LPK 2015–2020 ostala neuresničenih. Kot so zapisali, na primer, naj bi po načrtu LPK 2015–2020 sredstva proračuna MOM za tekoče financiranje kulturnih dejavnosti (brez investicij in investicijskega vzdrževanja) v letih med 2014 in 2020 narasla skupno za 1.861.140,00 evrov, dejanska proračunska sredstva za tekoče dejavnosti kulture pa so zrasla za 1.020.381,00 evrov, kar je 54,8% napovedanih sredstev.
Javni kulturni zavodi kot prioriteta kulturnega razvoja
Največja kulturna ustanova v MOM je SNG Maribor z več kot 300 zaposlenimi in preko 100 honorarnimi sodelavci, ki pa je državni javni zavod in večino sredstev, to je 18,8 milijona evrov od skupno 19,7 milijona evrov prihodkov, prejme od Ministrstva za kulturo. MOM je sicer ustanoviteljica ali soustanoviteljica več javnih zavodov, med katerimi so Narodni dom Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, Mariborska knjižnica in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga.
Največji prejemnik občinskih sredstev za kulturo je bil v letu 2025 Narodni dom Maribor, ki je prejel 2.987.108,00 evrov, kar je 32,5% vseh občinskih transferjev javnim zavodom s področja kulture. Konec leta 2025 je imel zavod 39 redno zaposlenih, večino sredstev, to je okvirno 70% ali 3.101.044,34 evrov, pa prejme od MOM. Narodni dom je od avgusta 2026 tudi upravljalec Centra Rotovž, mestne hiše kulture, ki bo združevala Mestno knjižnico Maribor, Umetnostno galerijo Maribor in Art kino Rotovž. Gradbena dela za center so se pričela spomladi 2022, preko 90% oziroma več kot 36 milijonov evrov vseh sredstev pa prispevata država Slovenija in EU v okviru kohezijskih sredstev. Center naj bi se odprl februarja 2027.
V letu 2025 je MOM razdelila 865.000,00 evrov razpisnih sredstev (brez ljubiteljske kulture), in sicer 650.000,00 evrov za programe v kulturi, 190.000,00 evrov za projekte v kulturi ter 25.000,00 evrov za stroške razpisov in ekspertnih skupin. Narodni dom v letnem poročilu istega obdobja poroča, da je bil strošek na zaposlenega vključno z zimskim regresom 36.085,00 evrov. Če vzamemo celoten znesek, ki ga MOM namenja za Narodni dom in ga delimo s številom zaposlenih, dobimo sredstva, ki jih občina nameni na zaposlenega v Narodnem domu, in sicer 79.513,00 evrov. Po analognem preračunu razpisni denar za nevladni sektor (brez ljubiteljske kulture) v letu 2025 torej ustreza občinskemu financiranju 11 delovnih mest v enem samem javnem zavodu.
V letu 2025 je sicer MOM financirala 35 projektov in 25 programov s področja kulture, skupaj torej 60 projektov in programov različnih subjektov. Sredstva MOM na organizacijo v tem letu torej znesejo 14.416,67 evra.
| Kazalnik (2025) | Znesek |
| Občinska sredstva na enega zaposlenega v Narodnem domu | 79.513,00 € |
| Od tega bruto stroški dela na zaposlenega | 36.085,00 € |
| Občinska razpisna sredstva na eno podprto nevladno organizacijo (60 podpor) | 14.416,67 € |
| Razmerje | 5,52 : 1 |
| Kazalnik (2025) | Znesek |
| Občinska sredstva za Narodni dom | 2.987.108,34 € |
| Celotni bruto stroški dela | 1.421.208,35 € |
| Vse razpisna sredstva (brez ljubiteljev) | 865.000,00 € |
(VIR: Letno poročilo Narodnega doma Maribor za leto 2025, Programski razpis, projektni razpis, lastni preračuni)
Narodni dom ob tem redno poroča o kadrovski podhranjenosti ter dejstvu, da MOM pri financiranju ne sledi realni rasti stroškov dela. Razmerje 5,52 proti 1 nam pove, da občinsko financiranje kulture v Mariboru pomeni financiranje javnih zavodov in delovnih mest v javnih zavodih, medtem ko nevladni sektor prejema višine subvencij, iz katerih zaposlitev ni mogoče financirati.
Povedati je treba, da vsi zavodi niso v enaki meri odvisni od občine. Lutkovno gledališče Maribor je na primer v letu 2024 od MOM prejelo 36% vseh prihodkov, od države pa preko 40%. Do razlikovanja pride zaradi t.i. občinskih javnih zavodov širšega pomena, kot so opredeljeni v 67. členu ZUJIK. Gre za zavode, katerih pomen presega okvire lokalne skupnosti in ki zadovoljujejo tudi kulturne potrebe prebivalcev sosednjih občin, ter s svojim delovanjem prispevajo k razvoju regije, kar je v javnem interesu države. V teh primerih lahko država za financiranje programa javnega zavoda zagotovi ustrezna dodatna sredstva iz državnega proračuna. Lutkovno gledališče Maribor tako prejema sredstva od Ministrstva za kulturo na podlagi obsega dejavnosti preteklih let in delno presoje strokovne komisije, podlaga za to pa je 3. člen Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lutkovno gledališče Maribor, ki določa, da gre za zavod posebnega pomena v skladu s 67. členom ZUJIK, saj gledališče s svojo gostovalno politiko in ponudbo kulturnih dobrin oskrbuje območje širše severovzhodne Slovenije, deloma pa tudi druga območja države.[iv] V primeru Narodnega doma Maribor je enako, saj je Narodni dom na podlagi 67. člena ZUJIK od MK leta 2024 prejel 120.000,00 evrov, leta 2025 130.000,00 evrov, nato pa je marca 2026 vlada zavodu podelila status posebnega pomena in mu za leti 2026 in 2027 zagotovila 100.000,00 evrov programskih sredstev.[v]
V obdobju 2023–2025 je MOM proračune večkrat sprejemala šele po začetku proračunskega leta, zaradi česar je občina del leta poslovala v režimu začasnega financiranja. Razlogi so bili različni, vendar se ponavljajo predvsem strukturna neskladja med prihodki MOM in stroški izvajanja zakonsko določenih nalog, negotovost glede državnega financiranja in možnosti zadolževanja ter zahtevno politično usklajevanje proračuna v mestnem svetu. Vse to vpliva na financiranje tako javnih zavodov kot na razpise za nevladni sektor. Projektni razpis JPR-KUL-2025 je bil objavljen z izrecnim opozorilom, da proračun še ni sprejet in da so navedena sredstva zgolj okvirna, ter s klavzulo, da lahko občina postopek ustavi ali po izboru zniža obseg sofinanciranja.
Proračun MOM za kulturo in trendi
Pri pregledu proračuna MOM je za kulturo relevanten proračunski uporabnik 0406 Urad za kulturo in mladino. Znotraj postavke za kulturo in mladino pod kulturo v ožjem smislu štejemo postavki 1802 Ohranjanje kulturne dediščine in 1803 Programi v kulturi.
Pregled financiranja kulture v MOM v obdobju 2023 – 2026
| Kazalnik | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 |
| Kultura (EUR) | 8.958.982 | 9.316.613 | 10.515.440 | 12.204.914 |
| Delež celotnega proračuna | 5,58% | 6,58% | 6,46% | 4,69% |
| Javni zavodi | 7.788.786 | 8.181.932 | 9.202.730 | 10.553.914 |
| Razpisi za NVO | 771.889 | 746.388 | 837.710 | 935.000 |
| Ljubiteljska kultura (JSKD) | 180.000 | 203.000 | 253.000 | 263.000 |
| Razmerje javni zavodi : razpisa za NVO (brez JSKD) | 10,1 : 1 | 11,0 : 1 | 11,0 : 1 | 11,3 : 1 |
(VIR: Proračunski dokumenti MOM)
Iz podatkov je razvidno, da se sredstva res povečujejo na vseh postavkah, a rast ni enakomerna. Kot prikazuje spodnji graf povprečne letne rasti (CAGR) v obdobju 2023 – 2026, je v obdobju največjo rast doživela ljubiteljska kultura, sledijo javni zavodi, najmanj pa so se povečala sredstva za NVO (v glavnem poklicne nevladne organizacije).
Povprečna letna rast v obdobju 2023 – 2026
(VIR: Proračunski dokumenti in lastni preračuni)
Kot je razvidno, sredstva za ljubiteljsko kulturo rastejo hitreje od tistih za profesionalno nevladno. JSKD Maribor je med 2023 in 2026 realno pridobil 36,5%, razpisi za profesionalno nevladno produkcijo pa 13,1%. Skupaj gre v letu 2026 v oba kanala 1.198.000,00 evrov.
Gornji podatki kažejo tudi, da je bilo za poklicni nevladni sektor leto 2024 dejansko slabše od leta 2023. Govorimo o letu, ko je bil sprejet nov lokalni program za kulturo. Dodatna težava je, da podatek res kaže, da je delež kulture v proračunu v tem letu narastel iz 5,58% na 6,58%, a zgolj zato, ker so skupni odhodki občine padli s 160,5 na 141,7 milijona evrov. Delež kulture v tekočih odhodkih in transferih je v istem letu padel z 8,42% na 8,09 %. Pri tem je treba spomniti na dogajanje v prvi polovici junija 2023, ko je Mestna občina Maribor javne zavode s področja kulture ter izvajalce programov s področja kulture seznanila s finančnimi rezi. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je bil proračun za tisto leto že sprejet in ko so bila sredstva že razdeljena. V društvu Asociacija smo napovedi o krčenju sredstev za kulturo obsodili[vi] in odločevalce opozorili, da v Mariboru ustvarja vrsta pomembnih poklicnih organizacij iz polja kulture in samozaposlenih v kulturi, katerih doprinos k domačemu kulturnemu prostoru je neprecenljiv. Ministrstvo za kulturo je takrat občinske javne zavode s področja kulture dofinanciralo v višini 290.000,00 evrov[vii], občina pa je obljubila, da bo preko razpisov ustrezno financirala nevladne organizacije. Ocenili smo, da je šlo za nevaren precedenčni primer pogojevanja na račun predvsem neodvisne kulture. Pojasniti velja tudi padec deleža v letu 2026. Delež kulture pade, ker se celoten proračun močno poveča zaradi investicijskega cikla.
Ugotovitve fokusnih skupin za posamezna področja
Kot smo omenili uvodoma so bile v letu 2024 na pobudo Urada za kulturo in mladino oblikovane fokusne skupine na vseh področjih kulturnega ustvarjanja. Na tem mestu povzemamo nekatere ugotovitve fokusnih skupin iz Letnega evaluacijskega poročila izvajanja LPK v MOM za 2025[viii] .
Poročilo za področje intermedijskih umetnosti ugotavlja, da je intermedijske produkcije še vedno malo, posledično pa je omejeno tudi razvijanje in produkcija intermedijskega ter interdisciplinarnega znanja. Obstoječi festivali in institucije delujejo predvsem kot predstavitvena in logistična podpora, manj pa so usmerjeni v raziskovalno-produkcijsko delo lokalne intermedijske umetnosti, zato morajo avtorji podporo v obliki financiranja, znanja, strokovnosti, razpisov, izkušenj in tehnologije pogosto iskati zunaj Maribora. Problem pomanjkanja sredstev in sistemske podpore za razvoj področja je prisoten že dalj časa, kot eden od konkretnih korakov pa se je začel oblikovati seznam potencialne tehnologije, ki bi bila umetnikom, avtorjem in raziskovalcem dostopna za skupno uporabo, izposojo in deljenje. Deležniki med ukrepi LPK pogrešajo močnejše povezovanje znanosti, umetnosti, izobraževanja in gospodarstva oziroma industrije ter več poudarka na interdisciplinarnosti, inovativnosti in družbenih transformacijah. Menijo, da bi morale biti osnovne evidence, kot so seznami filmskih lokacij in popisi sten za grafitiranje, že zdavnaj vzpostavljene, pozornost pa bi bilo treba usmeriti v razvoj laboratorijsko progresivnih, strokovno naprednih in inovativnih pristopov. Dodajamo, da v MOM sicer delujejo KID KIBLA, Združenje za umetnost in avdio-vizualno produkcijo KODA MODRO, Društvo za sodobno umetnost X-OP, Zavod za kulturo Naključje 7, računalniško ustvarjanje in igre, Maribor in samostojni delavci v kulturi, ki delujejo na intermedijskem področju.
Deležniki na področju vizualne umetnosti opozarjajo na pomanjkanje jasnih strateških prioritet, nezadostno vključevanje občinskih organov ter premalo izpostavljeno umetnost v javnem prostoru. Izpostavljajo tudi neenakomerno in centralizirano financiranje in ocenjujejo, da Ministrstvo za kulturo ne upošteva potreb Maribora kot mejnega mesta ter da je v primerjavi z Ljubljano Maribor podfinanciran. Izpostavljajo tudi neenakopravno delitev kohezijskih sredstev. Problemi so prisotni tudi pri urejanju plakatnih mest (prazna ali pa z zastarelimi plakati) in vidnosti kulturnih vsebin (ni urejenega in pravičnega sistema za oglaševanje kulturnih vsebin). Za izboljšanje sodelovanja med deležniki predlagajo vzpostavitev stalnega komunikacijskega kanala oziroma skupne platforme za izmenjavo informacij in gradiv.
Na področju filma in avdiovizualnih umetnosti opozarjajo na izvajanje javnih razpisov, pri katerih bi morala MOM ločevati med financiranjem filmskih festivalov in filmske produkcije ter postprodukcije, saj gre za zelo različna področja z različnimi strokovnimi profili in različnimi finančnimi, produkcijskimi in drugimi specifikami. Pri produkciji predlagajo večjo podporo projektom, ki vključujejo mariborske ustvarjalce in Maribor kot filmsko lokacijo. Pri projektnem razpisu za leto 2025 pozdravljajo natančnejše kriterije, predlagajo pa premislek o številu točk pri kriteriju mednarodno sodelovanje, saj so morda nekatere vsebine zelo pomembne za lokalno okolje, občinstvo in ustvarjalce, ne pa toliko za mednarodno okolje. Opozarjajo tudi na težave z dostopnostjo ustrezne infrastrukture zunaj mestnega središča. Predlagajo še dodatne mehanizme sofinanciranja projektov, ki so že pridobili državna ali evropska sredstva.
Deležniki na področju glasbenih umetnosti opozarjajo na pomanjkanje strukturiranega dialoga na področju glasbe in na izrazita nesorazmerja pri financiranju deležnikov s področja kulture. Predlagajo popis vseh akterjev s področja glasbe ter redne tematske posvete, ki bi omogočali povezovanje, izmenjavo dobrih praks in razpravo o razvojnih potrebah. Izpostavljajo prenizek proračun za kulturo, premajhno podporo nevladnim organizacijam in potrebo po dolgoročnih mehanizmih financiranja ter aktivnejši vlogi občine, ki se po njihovem mnenju pretežno ukvarja z javnimi zavodi. Opozarjajo tudi na pomanjkanje produkcijskih in skladiščnih prostorov, centralizacijo kulturnih dejavnosti, nezadostno digitalizacijo ter premalo vidne programe za mlade. Pri izvajanju LPK poudarjajo potrebo po jasnih prioritetah, časovnici, odgovornosti, transparentnosti in ločenih akcijskih načrtih za posamezna področja kulture.
Ljubiteljska kultura v MOM
Ljubiteljsko dejavnost v Mariboru je relativno razvejana, pokrivata pa jo dve krovni instituciji, in sicer Zveza kulturnih društev, kizdružuje večino ljubiteljskih društev v mestu in pa območna izpostava JSKD Maribor, javni sklad, ki ljubiteljski kulturi nudi strokovno pomoč, organizira regijske in državne festivale ter razpisuje sredstva za opremo in projekte. V Mariboru delujejo številna ljubiteljska društva. Na področju fotografije in filma delujejo Fotoklub Maribor, ki je najstarejši neprekinjeno delujoči fotoklub v Sloveniji, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor in Filmsko društvo Film Factory. Na področju glasbe velja omeniti denimo mešani pevski zbor Maribor, Pihalni orkester Drava in številna folklorna društva. V Mariboru delujejo tudi številna amaterska in gledališka in plesna društva.
Financiranje delovanja ljubiteljskih kulturnih društev in skupin poteka na podlagi javnega razpisa, ki ga za Mestno občino Maribor izvede Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor. Namen je podpora in razvoj kulturne ustvarjalnosti s področja ljubiteljske kulture, kar vključuje izvedbo prireditev (vzajemni nastopi, srečanja, tekmovanja itd.), udeležbo ustvarjalcev iz mariborskih društev na prireditvah drugod ter udeležbo ustvarjalcev na različnih izobraževanjih s področja različnih vrst kulturnih dejavnosti. Proračun za ljubiteljsko kulturo je razdeljen na tri dele, in sicer sofinanciranje programov kulturnih društev, skupne programe kulturnih društev in zborovsko tekmovanje Naša pesem. Slednji poteka izmenično kot bienalno državno in bienalno mednarodno zborovsko tekmovanje najkvalitetnejših pevskih ansamblov, ki jih med prijavljenimi izbere strokovna žirija. V spodnji preglednici predstavljamo sofinanciranje ljubiteljske kulture v MOM po letih.
| Leto | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 (sprejet) |
| Ljubiteljska kultura | € 180.000,00 | € 203.000,00 | € 253.000,00 | € 263.000,00 |
(Vir: proračuni MOM)
Razpisi za poklicni nevladni kulturni sektor
Maribor ima dva razpisa za nevladni sektor (brez ljubiteljske kulture), ki se medsebojno izključujeta, saj tisti, ki je izbran na triletnem programskem razpisu, na projektnem ni upravičena oseba.
Triletni programski razpis JRPJI-KUL-2024-26 je bil objavljen leta 2024. Za leto 2024 so izbrani prijavitelji prejeli skupno 600.000,00 evrov, ki so se delili po naslednjem ključu:
Umetniški programi se umeščajo na enega ali več področij uprizoritvenih, vizualnih, glasbenih ali intermedijskih umetnosti. Interdisciplinarni programi pa so večpodročni: uprizoritveni, plesni, vizualni, glasbeni, intermedijski, avdio-vizualni idr., gre pa za produkcijsko avtonomne programe, ki se povezujejo več področij kulturno-umetniške dejavnosti z raznovrstnimi oblikami družbene angažiranosti in so vpeti v urbano okolje, ki kritiško reflektirajo v raznovrstnih umetniških izrazih.
Med posebnimi določbami razpisa lahko beremo, da delež sredstev iz proračuna Mestne občine Maribor na letni ravni ne sme presegati 70 odstotkov celotne vrednosti prijavljenega in izvajanega programa v obdobju razpisa. Na programski razpis za obdobje 2024—2026 se je prijavilo 29 subjektov, uspešnih pa je bilo 25. Porazdelitev sredstev po področjih je razvidna iz spodnje tabele.
| Področje | Prijav | Izbranih | EUR letno | Mediana (EUR) |
| Umetniški programi | 12 | 9 | 276.000 | 28.513 |
| Interdisciplinarni programi | 7 | 7 | 150.000 | 23.408 |
| Knjiga in bralna kultura | 6 | 6 | 132.000 | 20.626 |
| Avdiovizualni programi | 3 | 2 | 24.000 | 12.000 |
| Kulturni programi medijev | 1 | 1 | 18.000 | 18.000 |
| Skupaj | 29 | 25 | 600.000 | 23.009 |
V letu 2025 je občina za izvedbo programov po tem razpisu razdelila 650.000,00 evrov. Največ, kar 56.454,91 evrov je prejel Zbor Carmina Slovenica Maribor. Na drugem mestu je s 43.613,22 evri Založba Pivec. Razpon višine subvencij po tem razpisu je od 5.365 evrov do 52.112 evrov; trem največjim prejemnikom (Carmina Slovenica, Založba Pivec, KUD Moment) gre 21,9% sredstev. Omenimo še, da je eden od razpisnih pogojev ta, da mora imeti prijavitelj zagotovljene prostore in opremo, primerno za izvajanje prijavljenega programa za čas trajanja razpisnega obdobja.
Na Projektnem razpisu JPR-KUL-2026 za leto 2026 je od 85 prijavljenih projektov financiranje dobilo 45 projektov. V spodnji tabeli smo povzeli nekaj relevantnih podatkov za projektne razpise v letih 2024, 2025 in 2026.
| / | 2024 | 2025 | 2026 |
| Število prijav | 90 | 89 | 83 |
| Število odobrenih | 31 | 35 | 45 |
| Stopnja uspešnosti | 34,40% | 39,30% | 54,20% |
| Dodeljeno skupaj (EUR) | 149.955 | 190.000 | 219.999 |
| Povprečna subvencija | 4.837 | 5.429 | 4.889 |
| Najnižji / najvišji možni zaprošeni znesek | 2.000 / 10.000 | 728 / 12.000 | 745 / 12.000 |
| Delež sredstev za tri največje | 18,80% | 18,90% | 15,00% |
Projektni razpis je v treh letih zrasel za 39,8%, stopnja uspešnosti prijaviteljev pa se je s tretjine povzpela na polovico. Pogledali smo tudi razpisne pogoje za projektne razpise v letih 2024, 2025 in 2026 in ugotovili sledeče.
| / | 2024 | 2025 | 2026 |
| Objava / rok za prijavo | 1. 3. / 2. 4. 2024 | 25. 11. 2024 / 8. 1. 2025 | 29.10. 2025/ 1.12.2025 |
| Vsa načrtovana sredstva (v evrih) | 150.000 | 190.000 (okvirno) | 220.000 |
| Predvidena razdelitev sredstev za sklop 1 / 2 / 3 | 30.000 / 65.000 / 55.000 | 30.000 / 120.000 / 40.000 | 30.000 / 130.000 / 60.000 |
| Najvišja možna zaprošena višina sredstev za sklop 1 | 3000 | 3000 | 3000 |
| Najvišja možna zaprošena višina sredstev za sklop 2 | 8.000 (in ne manj kot 3.001) | 8.000 | 8.000 |
| Najvišja možna zaprošena višina sredstev za festivale (sklop 3) | 10.000, do 6 festivalov | 12.000, do 5 festivalov | 12.000 |
| Najvišji delež sofinanciranja MOM | do 80 % | do 80 % | do 70 % |
| Merilo višina finančnega prispevka MOM | da (5 točk) | ne | da (3 točke) |
| Prostovoljsko delo | brez omejitve | do 15 % vrednosti | do 15 % vrednosti |
| Gostovanja v tujini | upravičen strošek | ni predmet razpisa | ni predmet razpisa |
| Kulturno-umetnostna vzgoja | ni razpisno področje | novo razpisno področje | razpisno področje |
Razpisni sklopi v projektnem razpisu so praviloma trije, razlikujejo pa se po možni višini zaprošeni sredstev. Tako se sklop 1 nanaša na sofinanciranje kulturnih projektov, katerih zaprošena višina sredstev za posamezni projekt ne presega 3.000,00 evrov, sklop 2 se nanaša na sofinanciranje kulturnih projektov, katerih zaprošena višina sredstev za posamezni projekt ne presega 8.000,00 evrov. Pod sklop 3 pa sodijo festivali, ki v 2025 ali 2026 lahko zaprosijo za največ 12.000,00 evrov.
Preverili smo, kakšno je bilo skozi leta največje možno število točk in kako je bil določen točkovni prag za izbor projekta v sofinanciranje (najmanjše število točk, s katerimi je prijavitelj še upravičen do sofinanciranja, dokler razpoložljiva sredstva za izvedbo projekta še niso porabljena):
| / | 2024 | 2025 | 2026 |
| Sklop 1 (prag/ max. točk) | 90 / 105 | 85 / 105 | 75 / 95 |
| Sklop 2 (prag/ max. točk) | 105 / 125 | 100 / 120 | 83 / 103 |
Iz tabele je razvidno, da skozi leta padata tako najvišje število možnih točk kot določen točkovni prag upravičenosti. Če smo torej prej ocenili, da je stopnja uspešnosti prijaviteljev narasla iz 34,4% leta 2024 na 54,2% leta 2026, lahko to pripišemo tako povečanju sredstev kot tudi nižje določenemu maksimalnemu deležu sofinanciranja. V letih 2024 in 2025 je namreč občina krila do 80 % upravičenih stroškov, v 2026 le še 70 %.
Pri tem povemo, da se je zahtevani lastni delež povečal ravno takrat, ko so se zaostrila še merila. Merilo pričakovane višine sredstev MOM, ki ga razpis 2025 ni vseboval, v letu 2026 spet nagrajuje tiste, ki od občine zahtevajo manj sredstev: do 40% zaprošenih sredstev prinese 3 točke, 41–55% dve, 56–70% eno. Za marsikatero organizacijo je 30% lastnega deleža lahko resna ovira. Zanimivo je tudi nihanje obdobja, za katero so morali prijavitelji izkazovati reference. Razpis leta 2024 je tako določal, da veljajo reference prijavitelja v letih 2020–2023. Razpis leto kasneje, pa je določal, da veljajo reference iz leta 2017–2023. Letošnji razpis za referenečno obdobje postavlja obdobje med 2022 in 2024. Referenčna obdobja se tako zdijo relativno arbitrarno izbrana, pri čemer naj dodamo, da v javno dostopnih evidencah nismo našli nobenega popravka razpisnih besedil.
Izpostaviti velja še katalog stroškov, ki je priloga razpisne dokumentacije. Stroški se izplačujejo pavšalno, prejemniki sredstev pa poročajo po vsebini in ne prilagajo računov. Zadosten dokaz o izvedbi projekta je poročilo o njegovi izvedbi, ne pa predložitev računov v znesku prejetih transfernih sredstev.[ix] Sam katalog stroškov je izdelan na podlagi tarifnih seznamov stanovskih združenj, Sindikata Glosa in Ministrstva za kulturo. Zapisani zneski sicer predstavljajo priporočljive višine, ki jih komisija upošteva brez dodatnih dokazil. Za dela, ki niso zajeta v katalogu se smiselno uporabijo priporočene tarife Sindikata kulture in narave Slovenije Glosa, ki so zaradi rasti povprečne plače v RS povečane za faktor 1,3.
V zaključnem poročilu o porabljenih sredstvih smo preverili tudi, kakšno je razmerje med vsemi zaprošenimi sredstvi in sredstvi, ki jih je MOM dejansko razdelil[x]. Leta 2025 so prijavitelji na projektnem razpisu skupno zaprosili za 764.899,00 evrov, MOM pa je izbranim dodelila 190.000,00 evrov, torej približno četrtino sredstev. Iz rezultatov razpisa je razvidno tudi, da je kar 31 projektov preseglo minimalni prag točk, a ostalo brez sredstev. Za njihovo financiranje bi bilo potrebnih dodatnih 210.928,00 evrov. Objavljeni rezultati, kot jih javnosti predstavi MOM, dajo natančen uvid v to, kakšne so celotne vrednosti projektov in koliko pri posameznem projektu sofinancira MOM, kar nam pomaga oceniti povprečni delež sofinanciranja mestne občine, in sicer se ta giblje okrog 50% celotne vrednosti projektov. V spodnji tabeli so po področjih prikazani projekti po dejavnosti, delež odobrenih projektov in skupna višina odobrenih sredstev po posameznem področju umetnosti ali kulture:
| Dejavnost | Prijavljenih | Odobrenih | Skupaj odobreno (€) | Brez odobritve | Delež odobrenih |
| FILM IN AVDIOVIZUALNE DEJAVNOSTI | 8 | 4 | 32.790,30 € | 4 | 50,0% |
| GLASBENE UMETNOSTI | 19 | 6 | 30.650,00 € | 13 | 31,6% |
| INTERMEDIJSKE UMETNOSTI | 6 | 3 | 7.644,00 € | 3 | 50,0% |
| KNJIGA | 11 | 3 | 15.400,00 € | 8 | 27,3% |
| KULTURNA DEDIŠČINA | 8 | 5 | 24.232,17 € | 3 | 62,5% |
| KULTURNO UMETNOSTNA VZGOJA | 10 | 3 | 21.109,74 € | 7 | 30,0% |
| UPRIZORITVENE UMETNOSTI | 13 | 5 | 35.500,00 € | 8 | 38,5% |
| VIZUALNE UMETNOSTI | 16 | 6 | 22.673,79 € | 10 | 37,5% |
| SKUPAJ | 91 | 35 | 190.000,00 € | 56 | 38,5% |
Na spletni strani Sektorja za kulturo MOM je objavljeno, koliko programov in projektov MOM financira po letih. Število financiranih projektov je iz 94 leta 2017 padlo na 81 v letu 2021. Občina torej danes podpira bistveno manj projektov kot pred sedmimi leti, nominalno pa zanje namenja več sredstev.
Prostorska problematika kulture v MOM
Z nepremičninami, ki so namenjene organizaciji kulturno-umetniških programov v MOM upravlja Urad za kulturo in mladino, ki prostore v skladu z ZUJIK in preko javnega razpisa oddaja v brezplačno uporabo subjektom s statusom delovanja v javnem interesu. Narodni dom Maribor upravlja z nepremičninami na šestih različnih naslovih (Vetrinjski dvor, Karantena, Sodni stolp …). Na treh od teh šestih lokacij Narodni dom zagotavlja pogoje za delovanje NVO in samozaposlenih. Tudi javni zavod Mladinski kulturni center Maribor del prostorov namenja nevladnim organizacijam, v Hostlu Pekarna pa izvaja tudi tržno dejavnost. Na podlagi izkazanih potreb in pobud po dodatnih prostorih in ateljejih je Mestna občina Maribor (MOM) preko javnih razpisov, izvedenih v 2022 in 2023, v brezplačno uporabo oddala 10 ateljejev na Partizanski cesti 12, s čimer je želela prispevati k bogatitvi kulturne ponudbe v mestu. NVO in samostojni delavci v kulturi v Mariboru prostore za svoje delovanje večinoma najemajo (npr. skupnost GT22), jih uporabljajo na podlagi razpisov ob plačilu realnih nastalih stroškov (ateljeji, galerije) ali pa jih uporabljajo brezplačno (npr. rezidenčni programi v Vetrinjskem dvoru in Karanteni).
Edina avtonomna cona v Mariboru je Kulturni center Pekarna, ki je odprt mladinski družbeno-kulturni prostor. Kolektiv Pekarne opozarja na sistemsko pomanjkanje občinskih vlaganj v obnovno objektov (Hladilnica, Dvorana Gustaf itd.). Občini uporabniki redno očitajo mačehovski odnos in pomanjkanje programske in infrastrukturne podpore. Pekarna se upravlja s hibridnim modelom, kjer je upravljanje razdeljeno med javni zavod MKC Maribor (ki upravlja del objektov, kot sta Hostel Pekarna in upravni prostori) ter nevladne organizacije, društva in samostojne ustvarjalce (Pekarna Magdalenske mreže, Dvorana Gustaf, Bukvarna, ateljeji, vadnice ipd.), povezanih v Programski svet. Pekarna je lani praznovala 31 let obstoja, kolektiv pa je ob jubileju izpostavil, da KC predstavlja »protiutež potrošništvu in turbo kapitalizmu«[xi]
Vodstvo mestne občine je v preteklosti KC Pekarna že večkrat želelo preseliti na drugo lokacijo, da bi na prostoru Pekarne lahko razširila klinični center in zgradila dodatne prostore za Medicinsko fakulteto. Kolektiv Pekarne na selitev ni nikoli pristal. Programski svet KC Pekarna je zaradi grožnje po selitvi opozoril, da se mesto ne more spreminjati v skladu z vsakokratno občinsko garnituro, in spomnil na zavezo prejšnjih občinskih vodstev, da se Pekarna ne bo selila na drugo lokacijo in da bo v rabo stopil upravljalski model KC Pekarne, ki so ga uporabniki pripravili že leta 2009 in po katerem občina zagotavlja financiranje osnovnega delovanja, upravitelj pa je zadolžen za izvajanje in prijavljanje na razpise, zagotavlja vzdrževanje infrastrukture in nadzira potek gospodarske dejavnosti; programski svet pri tem skupaj z uporabniki izvaja aktivnosti ter skrbi za koordinacijo in izvedbo programa.
Omeniti velja dodeljevanje prostorov v brezplačni najem in primer Vetrinjskega doma, kulturno-kreativnega stičišča, ki ga upravlja javni zavod Narodni dom Maribor. Vetrinjski dom ima urejena dva režima dodeljevanja prostorov v najem, in sicer projektnega in programskega. Projektna raba omogoča uporabo posamezih prostorov za termine od 1 ure do 1 meseca na podlagi stalnega odprtega poziva, medtem ko trajna programska raba omogoča izključno uporabo prostora posamezni kulturni organizaciji za obdobje treh let na podlagi na razpisu predloženega in izbranega programa dela. Ocenjujemo, da gre mehanizem, ki bi ga veljalo posnemati tudi drugod.
Sicer občina nima javno objavljenega pregleda, kdo uporablja katere prostore in pod kakšnimi pogoji. Odsotnost takšnega pregleda je presenetljiva, če upoštevamo, da programski razpis zahteva, da ima prijavitelj zagotovljene prostore za čas trajanja razpisa torej za tri leta, kar prijavitelj dokazuje s podpisano izjavo. V Strategiji razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti 2025–2030 je sicer MOM predvidela pregled prostorov v mestnihčetrtih in krajevnih skupnostih ter njihovo odpiranje novim kulturnim in mladinskim vsebinam. Do 31. oktobra 2026 naj bi bil izdelan pregled obstoječih prostorov z identifikacijo možnosti za nove vsebine, posebej kulturo in mladino.[xii] V Mariboru deluje tudi CAAP Center alternativne in avtonomne produkcije, ki je zrasel iz projekta Urbane brazde in je eden redkih dolgoročnih učinkov Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Ena od težav neodvisnih prostorov produkcije v Mariboru je gotovo ta, da so na nek način odvisni od javnih zavodov, sam odnos med njimi pa pogosto ni formalno determiniran, temveč je stvar vsakokratnega dogovora. Prav tako zaradi dejstva, da je bilo mesto v preteklosti močno industrializirano, obstaja kopica praznih prostorov in objektov s katerimi razpolaga MOM, medtem ko neodvisni ustvarjalci ostajajo brez ustrezne infrastrukture oziroma dostopa do prostorov pod vzdržnimi pogoji.
—
Pod črto lahko ugotovimo, da ima MOM urejeno večletno programsko financiranje z uveljavljenim sistemom pavšalnega izplačevanja stroškov in katalogom stroškov, ki temeljijo na sindikalnih tarifah, kar lahko pozdravimo. Poročanje, ki je vsebinsko sočasno predstavlja administrativno razbremenitev tako za prijavitelje kot za mestno oblast in je standard, ki ga v društvu zagovarjamo tako na ravni države kot lokalnih skupnosti. Poleg tega so rezultati razpisov javno objavljeni s posameznimi zneski in doseženimi točkami.
Problematična nista toliko sama razpisa in njuna izvedba, kot obseg namenjenih sredstev, ki je na programskem razpisu prenizek, da bi spodbujal profesionalizacijo. Na projektnem razpisu pa razvoj na ravni števil podprtih projektov obstaja, vendar ga občina zagotavlja z nižanjem podpore, s čimer drobi sredstva ob tem, ko jih sočasno nezadostno dviguje. Pri triletnem programskem razpisu lahko ugotovimo, da je bilo prvotno predvidenih 580.000 evrov, v resnici pa je bilo v letu 2024 izplačanih 600.000 evrov, v letu 2025 pa 650.000 evrov. Dvig dejansko presega inflacijo, ki je med 1. januarjem 2024 in 1. januarjem 2025 znašala 1,9%. Indeksacija sredstev pa žal ni predvidena že v samem razpisu, kjer je zapisano zgolj, da gre za okvirno vrednost, ki bo vsako leto posebej določena po sprejetju proračuna MOM. Mehanizem je tako zelo volatilen, dobro pa bi bilo, da bi se vsaj usklajevanje z inflacijo predvidelo že v sami razpisni dokumentaciji. Tudi delež sofinanciranja pri obeh razpisih bi bilo smiselno vrniti iz 70% na 80% in ukiniti merilo o pričakovani višini sredstev s strani MOM, ki nagrajuje tiste, ki od občine zahtevajo manj. Občina bi morala stremeti k temu, da neodvisni kulturno-umetniški sceni čim bolj pomaga z lastnimi sredstvi, s čimer spodbuja kulturo in umetnost, ki morda ni komercialno zanimiva, ima pa širši pomen za skupnost. Vsaj v nekaterih primerih ima občina tudi relativno dobro urejen mehanizem rabe prostorov za najem in izvedbo dogodkov, navkljub historitatu. Model programske rabe Vetrinjskega doma je dober in bi ga veljalo razširiti tudi na preostale nepremičnine. Občina je sicer v skladu z LPK objavila seznam nepremičnin, ki jih nudi v uporabo, nismo pa uspeli najti registra s ceniki in pogoji uporabe, kar bi gotovo izboljšalo preglednost. Posebej pozivamo naj občina nadaljuje s prakso javnega objavljanja vseh ocenjenih vlog s točkami in zaprošenimi zneski po zgledu načina dostopnosti informacij o razpisih iz leta 2025. Gre za primer preglednosti javnega odločanja, ki bi lahko bil zgled po celi državi.
O tem pa, kaj o stanju kulture v MOM menijo tisti, ki jo krojijo in ustvarjajo, lahko preberete več na tej povezavi.
[i] https://www.asociacija.si/si/wp-content/uploads/2022/10/Obrazec-za-pripombe-in-predloge-na-osnutek-SRK_Asociacija_FIN_L.pdf
[ii] https://zasuk.si/2023/12/20/komentar-zasuk-in-knvosuk-na-lokalni-program-za-kulturo-2024-2027-mestne-obcine-maribor/
[iii] https://maribor.si/wp-content/uploads/2026/01/Evalvacijsko-porocilo-o-izvajanju-Lokalnega-programa-za-kulturo-v-Mestni-obcini-Maribor-2024.pdf
[iv] https://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/TiskDokumenta.aspx?SectionID=653d46d8-7e0e-485a-b902-b18deb67d71c
[v] https://www.gov.si/novice/2026-03-05-narodni-dom-maribor-za-leti-2026-in-2027-pridobil-status-javnega-zavoda-v-javnem-interesu-drzave/
[vi] https://www.asociacija.si/si/2023/06/15/mestna-obcina-maribor-naj-zagotovi-ze-odobrena-proracunska-sredstva-in-ustavi-financne-reze-v-nevladno-kulturo/
[vii] https://www.gov.si/novice/2023-06-30-izredno-financiranje-javnih-zavodov-v-mestni-obcini-maribor/
[viii] https://maribor.si/wp-content/uploads/2026/01/Evalvacijsko-porocilo-o-izvajanju-Lokalnega-programa-za-kulturo-v-Mestni-obcini-Maribor-2024.pdf (str. 15)
[ix] https://maribor.si/wp-content/uploads/2024/11/KATALOG-STROSKOV-2025.docx
[x] https://maribor.si/wp-content/uploads/2024/11/JPR-KUL-2025-Rezultati-razpisa.xlsx
[xi] https://maribor24.si/lokalno/31-let-kc-pekarna-smo-protiutez-potrosnistvu-in-turbo-kapitalizmu/
[xii] https://maribor.si/wp-content/uploads/2025/05/GMS-581.pdf