V zadnjem času se nekateri samostojni delavci in delavke v kulturi soočate z nepričakovanimi pozivi za plačilo prispevkov za socialno varnost, čeprav imate priznano pravico do njihovega kritja s strani države oziroma Ministrstva za kulturo v njenem imenu. V prispevku obravnavamo razloge, zaradi katerih lahko pride do takšnih zahtev za doplačila in kaj lahko storite, če smatrate, da so ti prispevki neupravičeno visoki.
Običajno sta razloga za doplačila dva, in sicer:
- Preseganje dohodkovnega cenzusa: Če vaši dohodki zadnjih treh let (za največ 30 %) presežejo zakonsko določene meje, država krije le določen delež prispevkov, razliko do vaše zavarovalne osnove pa morate praviloma kriti sami. Več o drsnem cenzusu in plačilu prispevkov za socialno varnosti si lahko preberete v prispevku: SERVIS: Uvedba drsnega cenzusa.
- Zvečanje zavarovalne osnove: Ministrstvo za kulturo prispevke za socialno varnost krije na podlagi razredov karierne dinamike. Različni razredi so upravičeni do kritja različnih količin prispevkov, problem pa nastane kadar zavarovalna osnova preseže količino upravičenega kritja. Več o določanju zavarovalne osnove si lahko preberete v tem prispevku: SERVIS: Kdaj samozaposleni plača višje prispevke.
Drugi opisani primer se lahko pojavi zaradi načina, na katerega država oceni pričakovani dobiček v prihodnjem letu. To stori na podlagi preteklega poslovanja. Če ste v preteklem letu ustvarili dobiček, ki presega 60 % letne povprečne plače, se vam zavarovalna osnova za obračun prispevkov praviloma zviša. Določi se po formuli, ki smo jo že predstavili v tem prispevku.
Problem pa se lahko pojavi tudi ob nenadnih višjih prihodkih. Ne zgodi se namreč redko, da samostojni delavci in delavke, ki so status pridobili šele med letom, zadržujejo račune za izplačilo v času statusa. Vendar pa ima to določene učinke. Kakšne? Po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika o določanju zavarovalne osnove se dobiček, ki se ne nanaša na celotno davčno leto, preračuna na letno raven. To pomeni, da bo država za ugotavljanje zavarovalne osnove za tekoče leto uporabila obstoječe podatke za preteklo obdobje in jih posplošila na celotno leto. Če ste v zgolj dveh ali treh mesecih zaslužili zneske, katerih izplačilo ste hranili čez celo leto, bo država smatrala, da boste v naslednjem obdobju v celem letu zaslužili sorazmerni večkratnik tega zneska. Če ponazorimo s konkretnim primerom: če ste v zadnjih treh mesecih ustvarili 9.000 EUR dobička (dobiček = razlika med prihodki in normiranimi ali dejanskimi odhodki), se ta znesek deli s številom mesecev (3) in pomnoži s številom vseh mesecev v letu (12). Letni preračun tako znaša: (9.000 EUR / 3) × 12 = 36.000 EUR. Sistem na tej podlagi predpostavi, da bi lahko podoben obseg dobička ustvarili tudi v celotnem prihodnjem obdobju, in temu ustrezno določi zavarovalno osnovo. Posledično so lahko prispevki za socialno varnost odmerjeni od osnove, ki ne odraža vaše dejanske finančne situacije oziroma vaših pričakovanih prihodkov v tekočem letu.
Če ocenjujete, da v tekočem letu ne boste ustvarili dobička v višini, na podlagi katerega vam je bila določena zavarovalna osnova, lahko to osnovo med letom znižate. Znižanje je mogoče za največ 20 %, vendar zavarovalna osnova ne sme biti nižja od zakonskega minimuma, tj. 60 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Spremembo lahko uredite prek portala eDavki, tako da med vloženimi dokumenti odprete obrazec OPSVZ in v njem uveljavite znižanje zavarovalne osnove v skladu s predvidenim dobičkom, vendar največ za 20 %. Pri tem velja opozorilo: po drugem odstavku 11. člena Pravilnika o določanju zavarovalne osnove se lahko v naslednjem obdobju zavarovalna osnova dodatno poveča. Če se namreč ob koncu leta izkaže, da zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za leto, v katerem ste uveljavljali znižanje, za več kot 20 % presega znižano zavarovalno osnovo, se v prihodnjem obdobju zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička, poveča za 20 %. Znižanje je zato smiselno uveljavljati premišljeno in le, če imate utemeljeno oceno, da bo vaš dejanski dobiček nižji od tistega, na podlagi katerega je bila določena trenutna zavarovalna osnova.
Za samozaposlene v kulturi je zato pomembno, da pri načrtovanju prihodkov upoštevate način, na katerega se ti prihodki časovno razporedijo. Če je mogoče, ni smiselno zadrževati večjega števila računov in jih nato izplačati v enem samem mesecu. Takšen večji prihodek v kratkem obdobju lahko namreč vpliva na letni preračun dobička in posledično na višino zavarovalne osnove za prihodnje obdobje.
Kadar je to mogoče in poslovno smiselno, je zato bolje prihodke oziroma izplačila razporejati bolj enakomerno skozi leto. Pri tem pa je seveda pomembno, da čas izstavitve in plačila računov temelji na dejanskem poslovanju in dogovorih s poslovnimi partnerji, ne zgolj na prizadevanju za vplivanje na višino zavarovalne osnove. Če se vam je zavarovalna osnova kljub temu zvišala zaradi izjemnega prihodka v krajšem obdobju, preverite, ali izpolnjujete pogoje za njeno znižanje. Pred odločitvijo pa je smiselno oceniti pričakovani dobiček za celotno leto, saj lahko preveliko znižanje pozneje pomeni dodatno zvišanje zavarovalne osnove.