Pred vami je krajša analiza stanja kulture in umetnosti v mestni občini Kranj (MOK). Če želimo razumeti, koliko MOK namenja za kulturo, moramo najprej pojasniti določene proračunske postavke. Sredstva za kulturo se skrivajo pod postavko Kultura, šport in nevladne organizacije, kamor sodijo nepremična in premična kulturna dediščina, ohranjanje kulturne dediščine, knjižničarstvo in založništvo, programi v kulturi, ljubiteljska kultura in drugi programi v kulturi, šport, programi za mladino itd. Za kulturo in umetnost je ključen krovni program 18 – Programi v kulturi.
V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki kulturno-umetniške scene ter jih objavimo v obliki preglednih člankov. Ob njih pripravljamo tudi krajše analize stanja kulturno-umetniške produkcije v posameznih občinah. Pred vami je tretji od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Kranj (MOK). V okviru priprave prispevka smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot tudi s predstavniki nevladnega sektorja in samostojnimi delavci v kulturi.
Svoje poglede so predstavili plesalec Mitja Obed, Darči Kruševac iz društva SubArt, predsednica Kulturnega društva Qulenium Saša Lončar, vizualna umetnica in samozaposlena v kulturi Maruša Štibelj, Martina Marenčič, umetniška vodja festivala MFLU, ki je odgovarjala v imenu Likovnega društva Kranj, ter Sandro Sebeglia kot predstavnico Mestne občine Kranj.
Sogovorniki ugotavljajo, da Kranj odlikuje raznolika kulturna ponudba, katere razvoj pa je hkrati omejen zaradi izrazite, a lahko tudi razumljive usmerjenosti podpore v javne zavode, medtem ko je položaj neodvisnih ustvarjalcev in samostojnih delavcev v kulturi slabše prepoznan. Kot v številnih drugih občinah tudi v Kranju ostajajo odprta vprašanja stabilnega financiranja, dostopne kulturne infrastrukture, ustreznih pogojev za delo ter razumevanja razlik med profesionalno in ljubiteljsko kulturo pri oblikovanju občinskih kulturnih politik.
Pred vami je analiza stanja kulture in umetnosti v Mestni občini Celje (MOC). V naslednjih dveh mesecih bomo na spletni strani Asociacije objavili analize za šest izbranih slovenskih mestnih občin skupaj s preglednimi članki, ki bodo vsebovali intervjuje z relevantnimi deležniki v občini. Do zbira vtisov deležnikov nevladne kulture, ki deluje v Celju, lahko dostopate tukaj.
V nadaljevanju podajamo kratek pregled stanja neodvisne kulture in umetnosti v MOC, pri čemer poseben poudarek namenjamo financiranju nevladnih organizacij s področja kulture in samostojnih delavk in delavcev v kulturi.
Na 11. seji Nacionalnega sveta za kulturo, ki je 27. julija 2026 potekala na Ministrstvu za kulturo in sta se je udeležili tudi ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc ter državna sekretarka Uršula Menih-Dokl, so člani sveta obravnavali posledice napovedanih rezov v kulturi. Razprava se je osredotočila predvsem na finančno vrzel, ki jo je novo vodstvo ministrstva zaznalo v proračunu Ministrstva za kulturo, ter na njene posledice za izvajanje kulturnih programov in projektov, vključno s prošnjo upravičencem, naj do sprejetja rebalansa proračuna ne vlagajo zahtevkov za izplačila. V okviru razprave na temo je strokovna vodja Asociacije Polona Torkar predstavila ključne ugotovitve hitre analize posledic zaustavitve javnih razpisov in zamikov pri financiranju kulturnih programov in projektov, celotno analizo pa posredovala Ministrstvu za kulturo in Nacionalnemu svetu za kulturo. Na dnevnem redu sta bili ob tej točki še črpanje kohezijskih sredstev ter seznanitev s stanjem glede novoustanovljenega Muzeja slovenske osamosvojitve ter Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti.
Ministrstvo za kulturo je zaradi priprave rebalansa začasno zaustavilo številne postopke in izplačila. Ker želimo pridobiti čim bolj celovito sliko posledic zaustavitve za (nevladno) kulturo, v Asociaciji zbiramo podatke o vplivu teh zamikov na delo organizacij, samozaposlenih in drugih izvajalcev v kulturi.
Izpolnjevanje ankete traja približno 10 minut, podatke pa zbiramo do 20. julija 2026.
V društvu Asociacija nadaljujemo s serijo izobraževanj, namenjenih krepitvi znanj in kompetenc samozaposlenih v kulturi ter nevladnih organizacij na področju kulture.
V času, ko se številni samostojni delavci v kulturi, nevladne organizacije in drugi kulturni delavci soočajo z negotovostjo zaradi zastojev v upravnih postopkih in zamud pri odločanju ter izplačevanju razpisnih sredstev, postaja razumevanje upravnih postopkov pomembno orodje za učinkovitejšo uveljavitev pravic. Dobro poznavanje pravil postopka lahko pomaga pri razumevanju, kaj lahko od upravnih organov pričakujemo, kako ukrepati procesnih zapletih ter kako uporabiti sredstva, ki so nam na voljo.
Zato vas vabimo na tematski seminar s prof. dr. Polonco Kovač, profesorico upravnega prava in javne uprave na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani.
Vir: Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS).
Medtem ko v Sloveniji poteka boj za interpretacijo proračuna za leto 2026 in koalicija ne skriva želje, da se ta čim prej napiše na novo, se na novo piše tudi dolgoročni proračun Evropske unije, poimenovan Večletni finančni okvir oz. najpogosteje skrajšano kar v MFF (Multianual Financial Framework). Ta bo za obdobje 2028-2034 opredelil strukturo porabe sredstev EU, s tem pa mehanizme podpore, ki so izjemno pomembni tudi prihodnost slovenske kulture, zlasti na področju mednarodnega povezovanja, raziskovanja in razvoja sektorja.
V analizi želimo kar najbolj shematsko in razumljivo predstaviti način in pomen trenutnih procesov glede sprejemanja MFF, predvsem skozi prizmo sprejemanja programa AgoraEU. To je namreč program, v katerega se bo prenesel za kulturo najpomembnejši mehanizem, ki ga dobro poznajo številne NVO, pa tudi javni zavodi in podjetja, program Ustvarjalna Evropa. Ta se bo v novem finančnem okviru združil s programom CERV (Državljani, enakost, pravice in vrednote oz. Citizens, Eqality, Rights, Values), ki ga je EU vzpostavila v trenutno veljavnem večletnem proračunu. Evropska komisija, ki je pripravljala prvo različico novega MFF, se je namreč odločila predlagati poenostavitev strukture upravljanja, tako da se v prihajajočem obdobju predvidoma izvaja manj ločenih programov, ti pa postanejo večji in torej manj razpršeni. Tako Komisija predlaga, da se dosedanjih 52 programov združi v 16, obenem pa bi rada več kot 500 regionalnih inštrumentov prepustila v upravljanje neposredno 27 članicam EU in regijam.
V Društvu Asociacija v zadnjih tednih, intenzivneje pa v zadnjih dneh, prejemamo številna zaskrbljena sporočila članov in drugih izvajalcev javnega interesa na področju kulture zaradi zastojev pri izvajanju postopkov, izplačil in financiranja programov ter projektov, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo oziroma z njim povezane osebe javnega prava.
Izvajalci – tako poklicne kot ljubiteljske nevladne organizacije, samostojni delavke in delavci ter javni zavodi – nas obveščajo, da prihaja do različnih oblik zadrževanja postopkov in izvajanja obveznosti, med drugim:
zadrževanja izplačil že odobrenih zahtevkov, za katere obstajajo sklenjene pogodbe in dogovorjeni roki;
zadrževanja sklepanja pogodb pri razpisih, kjer je ministrstvo že izdalo odločitve o izboru;
zamud pri izdajanju odločb v postopkih, kjer so upravičenci vsebinsko izpolnili pogoje;
zastojev pri postopkih, povezanih s statusom in pravicami samostojnih delavcev v kulturi.
V maju je Asociacija z vrsto nevladnih organizacij v različnih kontekstih odprla ključna vprašanja svojega položaja v družbi – od sistemskega financiranja vsebinskih mrež, prek javne podobe in komunikacijskih zmožnosti sektorja, do izzivov digitalne preobrazbe in varstva človekovih pravic v informacijski družbi. Kot del Konzorcija vsebinskih mrež NVO je opozorila na neenotno in nesistemsko izvajanje zakonskih obveznosti financiranja, na 12. Dnevu vključujoče informacijske družbe pa je pomagala spodbuditi razpravo o tem, kdo danes pripoveduje zgodbo nevladnih organizacij in kako okrepiti njihovo lastno produkcijo vsebin. V dialogu z Varuhinjo človekovih pravic RS je društvo kot eden od predstavnikov NVO izpostavilo širok spekter izzivov digitalizacije – od dostopnosti in varnosti do vpliva umetne inteligence na kulturno in družbeno delo ter potrebo po bolj vključujočem in pravičnem digitalnem okolju.
Za nedavno prilogo Objektiv časnika Dnevnik smo v društvu odgovarjali na vprašanja glede vpliva politike na kulturo in umetnost ter statusu samostojnih delavcev v kulturi. Dotaknili smo se vprašanja objektivnosti in neodvisnosti pri postopkih podeljevanja pravic ter razlikami med pravnimi normami in konkretno prakso, s katero se srečujemo. Članek Umetnost preživetja v slovenski kulturi lahko preberete na povezavi: https://www.dnevnik.si/objektiv/umetnost-prezivetja-v-slovenski-kulturi-2802135/
Ker članek vsebuje pregleden zbir stališč različnih deležnikov iz polja kulture, tudi del odgovorov našega društva, stališča, ki smo jih zanj prispevali, objavljamo v celoti.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
