Ste samozaposleni v kulturi in želite izboljšati svoje komuniciranje z mediji in vašim (potencialnim) občinstvom? Oglasite se na delavnici o osnovah komuniciranja za kulturnike, ki ga v okviru servisa za ustvarjalce 29. maja v Ljubljani prireja Asociacija.
Delavnica je brezplačna, obvezne pa so predhodne prijave.
Ime: Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti
Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo: 18. 10. 2018
Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja:
Izjemne pokojnine kot priznavanje za izjemne dosežke posameznim osebam na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti še vedno ni urejeno. Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti bi nadomestil Zakon o izjemnem priznavanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti, z uvedbo novega pojmovanja izjemnih pokojnin.
Poglavitni cilj predlaganega zakona je vzpostavitev ustreznih pravnih podlag za nadaljnje priznavanje izjemnih dosežkov osebam, ki so s svojimi dosežki trajno prispevale k razvoju družbe in ugledu države na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti. Predlog zakona jasneje opredeljuje pojem dodatka k pokojnini za izjemne dosežke, ki je po svoji naravi, enako kot po dosedanjih predpisih, častno priznanje, ki ga Vlada Republike Slovenije dodeli upravičencu za varno starost iz naslova minulega dela na področju kulture ali raziskovalno-razvojne dejavnosti. Prav tako se zagotovi enaka obravnava oseb, ki so bile upravičene do izjemnih pokojnin po Zakonu o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge in tistih, ki zaradi ne izvajanja zakona do le teh niso upravičeni. Predlog novega zakona opredeljuje izjemne dosežke, ki se za področje kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti lahko upoštevajo pri priznanju dodatka k pokojnini, in s tem na zakonski ravni postavlja kriterije za priznanje.
Osnutek predloga zakona sledi nadaljnji primerljivi obravnavi posameznikov na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti s področjem športne dejavnosti, saj je bil v letu 2017 že sprejet Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.
Odziv Asociacije:
Predstavniki in člani Asociacije so že na 9. seji Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi na ministrstvu za kulturo (MK) novembra 2017, naslovili problematiko že več let ustavljenega mehanizma podeljevanja izjemnih pokojnin, ki so predstavljale vsaj delni korektiv socialno slabe slike upokojenih samostojnih ustvarjalcev v kulturi. Problematiko izjemnih pokojnin za kulturnike Asociacija izpostavi tudi na pogovorih s poslanskimi skupinami DZ. Predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti so analizirali člani UO in sodelavci strokovne pisarne. Asociacija se je na predlog zakona odzvala z javno podporo na spletni strani, a hkrati predlagala nujne izboljšave predloga, ki jih je Ministrstvu za kulturo posredovala kot komentar v okviru javne razprave. Na nerešenost problema je Asociacija opozorila tudi v analizi »100 dni vlade na področju kulture«.
Ključne točke v odzivu Asociacije:
Predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti je sicer večinoma sprejemljiv in smiseln, zato smo poslali predvsem manjši popravek oziroma dopolnilo v okviru razumevanja nagrad, ki štejejo za pridobitev pravice do izjemne pokojnine. Predlog je namreč vključeval zgolj del nagrad, pri čemer ni upošteval tudi nagrade, ki niso stanovskega pomena oziroma svetovnega pomena. Poleg tega smo opozorili, da je sistem pokojnin kot tak za samozaposlen v kulturi problematičen, saj samozaposleni v skladu s pravico do plačila prispevkov, ki jim dodeljuje minimalne prispevke po tem dobivajo tudi minimalno pokojnino.
Pregled upoštevanja predlogov Asociacije:
Predlog je v medresorskem usklajevanju in zaenkrat še ni znano, ali Ministrstvo za kulturo je ali bo upoštevalo predloge in dopolnitve Asociacije.
Kronologija zagovorniških dejavnosti:
4. januar 2019: Asociacija na problem neurejenosti izjemnih pokojnin kot priznavanja za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti opozori tudi v spletni objavi analize »100 dni vlade na področju kulture«.
20. november 2018: Asociacija predlog zakona podpre z javno objavo na spletni strani, a hkrati opozori na svoje predloge za nekatere nujne izboljšave.
19. november 2018: V okviru javne razprave Asociacija Ministrstvu za kulturo posreduje komentar predloga s predlogi za njegove nujne izboljšave.
November 2018: Predstavniki Asociacije opravijo pogovore s poslanskimi skupinami DZ, na katerih med drugim izpostavijo tudi zakon o izjemnih pokojninah za kulturnike.
Oktober 2018: Člani UO in sodelavci strokovne pisarne opravijo analizo zakonskega predloga.
22. november 2017: Predstavniki in člani Asociacije so naslovili problematiko že več let ustavljenega mehanizma podeljevanja izjemnih pokojnin v kulturi na 9. seji Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi na ministrstvu za kulturo (MK).
Ime: Pravilnik o strokovnih komisijah (Uradni list RS, št. 77/18)
Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo: oktober 2018
Predlog pravilnik sprejet: november 2018
Ključne spremembe pravilnika s strani predlagatelja:
Pravilnik na novo določa število, sestavo, trajanje mandata, naloge, način dela in financiranje stalnih ter začasnih strokovnih komisij za posamezna področja oziroma vidike kulture.
Med novostmi so predvsem povečanje števila članov posamezne komisije na 5 do 7 članov in opredelitve, da se pri sestavi komisije »zasledujejo uravnotežena strokovnost, zastopanost obeh spolov in enakomerna pokritost ozemlja Republike Slovenije«. Pomemben napredek je narejen tudi na področju večje avtonomnosti vsake posamezne komisije, kot pozitiven premik pa razumemo tudi določila, ki zmanjšujejo korupcijska tveganja.
Odziv Asociacije
Komentarji na predlog pravilnika, ki jih je Asociacija poslala novembra 2018, so v celoti dostopni na tej povezavi.
Asociacija je v odzivu podala več predlogov za izboljšave pravilnika:
V Asociaciji se zavzemamo tudi za javno objavo zapisnikov posameznih strokovnih komisij in da se v Pravilniku določi tudi minimalni honorar za njihove člane.
Pregled upoštevanja predlogov Asociacije:
Ministrstvo za kulturo ni želelo upoštevati predlogov Asociacije za izboljšanje besedila pravilnika.
Kronologija zagovorniških dejavnosti
Oktober 2018: Korespondenčni posvet članov Asociacije, na podlagi odzivov članov UO in drugih zainteresiranih članov je bila opravljena analiza pravilnika.
November 2018: O ustreznosti predlogov se je Asociacija posvetovala s CNVOS.
22. november 2018: V sklopu javne razprave je Asociacija na ministrstvo poslala predloge in komentarje za spremembo pravilnika.
04. december 2018: Na spletni strani je Asociacija objavila novico o odzivu na pravilnik in zraven dodala na ministrstvo poslane komentarje.
13. december 2018: Asociacija na sestanku z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom opozori tudi na predloge za izboljšave pravilnika o strokovnih komisijah.
Zagovorništvo je sestavljeno iz različnih dejavnikov, pri čemer je komuniciranje zagotovo eden pomembnejših elementov. Obveščanje o odprtih vprašanjih, informiranje zainteresirane in strokovne javnosti o potencialnih rešitvah in obveščanje o potekajočih dejavnostih je velikega pomena zato, da na koncu do željenih sprememb tudi dejansko pride.
Asociacija zavoljo navedenega vsako leto izvede anketo o načinih izvajanja komunikacijskih aktivnosti, ki nato služi kot podlaga za izboljševanje našega delovanja.
Izgorelost, sindrom kronične utrujenosti, motnje spanja in odvisnost od elektronskih naprav so le nekatere izmed bolezni, povezane z delom, o katerih se šele v zadnjem času pogosteje in bolj odkrito govori. Žrtve so običajno najbolj predani delavci, ki si namesto medalje za pridnost z dolgoletnim izčrpavanjem prislužijo dolgo ali celo trajno bolniško odsotnost.
S pospešenim naraščanjem samozaposlenosti je vse več ljudi istočasno v vlogi šefa, prodajalca, ustvarjalca, računovodje, izumitelja, … in se tako hitro znajdejo v spirali nezamejenega delavnega urnika, ki pušča malo prostora za počitek. In ko samozaposleni zboli, občuti vso težo svojega samoobremenilnega statusa, saj se znajde v paradoksalni poziciji zaposlenega in zaposlovalca, kjer si mora kljub bolezni zagotoviti preživetje.
Na področju sodobnega plesa je eno najbolj prepoznavnih imen Zavod Emanat, ki poleg produkcije skrbi tudi za založniško dejavnost, hkrati pa se pogosto povezuje z drugimi akterji na področju kulture in umetnosti ter tako sega preko meja področnih zamejitev.
Zavod Emanat je član Asociacije že vrsto let, predstavniki zavoda pa so na področju kulturne politike aktivni sooblikovalci stališč Asociacije. Na naša vprašanje je odgovarjala Maja Delak, umetniška vodja Zavoda Emanat. Pogovarjali smo se o problematičnemu večletnem programskemu razpisu za nevladne organizacije v kulturi, pri katerem Emanat ni bil izbran, govorili pa smo tudi o področju plesa in položaju samozaposlenih ustvarjalcev.
Predsednica Asociacije Jadranka Plut je nominirana za ime meseca na Valu 202. To nominacijo razumemo kot priznanje prizadevanju celotne kulturniške javnosti po izboljšanju položaja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.
Vabimo vas, da prispevate svoj glas za neodvisno kulturo.
Zaradi velikega ogorčenja javnosti po tem, ko je iz financiranja ministrstva za kulturo izpadlo nekaj izjemno prepoznavnih nevladnih organizacij, večina ostalih pa je dobila manj sredstev kot pred štirimi leti, je Nacionalni svet za kulturo (NSK) sklical sejo na to temo.
27. seja NSK bo potekala v petek, 26. januarja 2018, ob 9.00 v veliki sejni sobi v pritličju Ministrstva za kulturo RS na Maistrovi 10 v Ljubljani.
Asociacija si vse leto prizadeva, da vas po različnih kanalih obvešča o najnovejšem dogajanju na področju kulturne politike, še posebej glede sprememb, ki vplivajo na nevladne organizacije v kulturi in samozaposlene.
Ker si želimo, da bi naše vsebine in komunikacijska orodja še bolj približali vašim potrebam, vas vabimo, da izpolnite kratko anketo.
Letošnji veseli dan kulture, ki se bo odvil v soboto, 3. decembra 2016, bo tradicionalno potekal tudi pri nevladnih organizacijah in samozaposlenih v kulturi.
Svoja vrata bodo na brezplačnih prireditvah in vodenih ogledih odprle številne kulturne nevladniške institucije in vam polepšale soboto, tako kot nam dneve z obiski naših prireditev vse leto lepšate tudi vi.