Ime: Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZSNNPK)
Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo: april 2015
Povezava na predlog

Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja

S predlaganim zakonom je želelo ministrstvo zagotoviti nadaljnji enakomeren razvoj na področju kulture, dostopnost do kulturnih dobrin, nadaljnjo skrb za izvedbo programov v kulturi, za katere je nujno treba zagotoviti sredstva in konkurenčnost slovenskega jezika v digitalnem okolju:

–    sanacija najbolj ogroženih in najkakovostnejših enot kulturne dediščine,
–    ukrepi za ureditev osnovnih prostorskih pogojev za nekatere osrednje javne zavode s področja kulture,
–    podpora razvoju sodobnih knjižničnih storitev v potujočih knjižnicah,
–    ohranjanje in obnova slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine ter trajna hramba digitalnih kulturnih vsebin,
–    gradnja infrastrukture za slovenski jezik v digitalnem okolju,
–    ohranjanje dosežene in izenačevanje stopnje razvojnih standardov prostorskih pogojev ter opreme ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti.

Odziv Asociacije

Asociacija je na ministrstvo za kulturo posredovala naslednje ključne pripombe:

–    da se jasno opredeli, da se bodo za izvajanje predloga zakona zagotovila dodatna sredstva in da izvajanje predloga zakona ne bo poseglo v proračune Ministrstva za kulturo v obdobju, ki ga zakon pokriva (2016-2020), in v dosedanja razmerja znotraj proračuna Ministrstva za kulturo na račun najbolj ranljivih, t.j. samozaposlenih v kulturi in NVO oz. na račun kulturnih programov in projektov;
–    da se s predlogom zakona predvidene investicije pospremijo z vsebinskimi načrti, ki bodo oblikovani v dialogu s kulturnimi akterji, v skladu z NPK 2014-2017, s smernicami bodočega NPK, s sprejetimi lokalnimi programi za kulturo in drugimi razvojnimi dokumenti lokalnih skupnosti, ki bodo javno dostopni;
–    da se kot prejemnike sredstev nujnih programov v kulturi na enakopraven način in s primerljivimi sredstvi vključi tudi samozaposlene v kulturi. Prav tako je poleg MMC in kulturnih društev nujno vključiti tudi ostale nevladne izvajalce javnih kulturnih programov in projektov;
–    da se opredelijo jasne in transparentne prioritete, kriteriji in metodologija, na podlagi katerih se bodo podeljevala zagotovljena sredstva naboru vseh v zakonu opredeljenih programov.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Zakon ni bil deležen nadaljnje proceduralne obravnave oziroma je kasneje prišlo do novega predloga.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

12. maj 2015: Asociacija je na spletni strani objavila prispevek, s katerim se odziva na predlog zakona.

Ime: Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZSNNPK-1)
Predlagatelj: Skupina poslank in poslancev (prvopodpisani dr. Dragan Matić)
Predlog poslan v obravnavo: 6. februar 2018
Povezava na predlog

Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja
–    Sanacija najbolj ogroženih in najpomembnejših enot kulturne dediščine.
–    Ureditev osnovnih prostorskih pogojev za nekatere osrednje javne zavode s področja kulture.
–    Podpora razvoju sodobnih knjižničnih storitev v potujočih knjižnicah.
–    Ohranjanje in obnova slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine ter hramba digitalnih kulturnih vsebin.
–    Gradnja infrastrukture za slovenski jezik v digitalnem okolju.
–    Ohranjanje dosežene in izenačevanje stopnje razvojnih standardov prostorskih razmer ter opreme ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti.

Odziv Asociacije

Asociacija se je na predlog zakona odzvala z javno podporo na spletni strani in z udeležbo na Odboru za kulturo v DZ, kjer je prav tako podprla zakon, a hkrati predlagala nujne izboljšave predloga, ki jih je Ministrstvu za kulturo posredovala kot komentar v okviru javne razprave.

Ključne točke v odzivu Asociacije:
–    Asociacija je poudarila, da je predlog zakona do neke mere prepoznal težave v nevladnem sektorju, vendar bi morali posamezne člene dopolniti tako, da bi vključevali tudi profesionalne nevladne organizacije. Slednje še posebej velja za šesti cilj, v katerem je zapisana namera o izenačevanju stopnje razvojnih standardov prostorskih pogojev ter opreme ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti, kjer je potrebno izpostaviti tudi potrebo profesionalnega nevladnega sektorja. Nevladni sektor namreč sodeluje pri izvajanju javnega interesa v kulturi, za kar potrebuje primerne pogoje delovanja, še posebej izven prestolnice. Nevladne organizacije pogosto delujejo v neustreznih prostorih z zastarelo ali pomanjkljivo tehnologijo, sredstev za nakup potrebne opreme pa nimajo. Zakon o kulturnem evru za nevladne organizacije, ki niso programsko financirane, predstavlja praktično edino možnost za razvoj in nakup nujno potrebne opreme, kar je pomembno predvsem za manjše in mlajše organizacije, ki svojo profesionalno pot šele gradijo.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

V procesu sprejemanja zakona se je Asociacija izborila, da je v predlogu zakona dodano, da se pri hranjenju plesne dediščine vključuje tudi sodobni ples (znotraj 4. cilja). Asociacija si je sicer prizadevala za večjo in jasnejšo vključenost profesionalnega nevladnega sektorja, a v zadnjih fazah zakonodajnega procesa njeni predlogi niso bili sprejeti, hkrati pa je potrebno upoštevati, da tudi zakon kot tak ni bil sprejet in je zato potrebno počakati na nov predlog.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

1. februar 2017: Srečali smo se s predsednikom odbora za kulturo o nujnosti vključitve NVO v zakon o kulturnem evru.
3. februar 2017: Predsednica Asociacije se je udeležila seje sveta NSK, kjer je predstavila nujnost vključevanja žive dediščine in programov v prenove stavbne dediščine, s čimer promoviramo dejavnosti NVO v kulturi.
14. marec 2017: Srečali smo se z državno sekretarko na MK in direktorjem direktorata za umetnost ter nekaterimi uradniki na ministrstvu. Pogovarjali smo se o načrtovanem zakonu ter načinu vključevanja NVO v kulturi v zakon.
14. april 2017: Člani Asociacije, ki so sodelovali na dialoški skupini na MOL, so med drugim predstavili in razpravljali tudi o Zakonu o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi.
10. avgust 2017: Z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo smo komunicirali glede predloga Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi in poslali svoje komentarje. Pripravili smo komentarje za 4. in 6. cilj, v katerih predlagamo, da bi vključevala vsa ustvarjalna področja, zadnji cilj pa bi se razširil za izboljšanje pogojev prostorskega delovanja vseh NVO v kulturi.
10. april 2018: Na spletni strani je Asociacija objavila javno podporo zakonu in predlagala možne izboljšave.
20. aprila 2018: Predsednica Asociacije Jadranka Plut je na Odboru za kulturo v Državnem zboru predstavila stališča Asociacije glede zakona.
9. maj 2018: Na spletni strani je Asociacija objavila novico o udeležbi na odboru za kulturo.
5. november 2018: Asociacija se s komentarji odzove na zakon v javni razpravi.
12. december 2018: Na sestanku z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom predstavniki Asociacije ponovno opozorijo na možne izboljšave zakona.

Ime: Zakon o Prešernovi nagradi (ZPreN-1)
Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo: 5. januar 2017
Povezava na predlog

Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja

– Zakon je na novo uredil vrste nagrad in priznanj, najvišje število podeljenih nagrad in priznanj v posameznem letu, ter denarne nagrade oziroma priznanje. Podeljevanje nagrad in priznanj je v pristojnosti upravnega odbora Prešernovega sklada, ki opravi izbor na podlagi javnega poziva za podelitev nagrad in nominacij strokovnih komisij.
– Na novo je urejeno delovanje upravnega odbora Prešernovega sklada. Upravni odbor sestavlja petnajst članov, ki jih imenuje Državni zbor iz vrst kulturnih ustvarjalcev ter uglednih strokovnjakov, pri čemer bodo področja kulture ustrezno in enakovredno zastopana. Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta. Član ne more biti imenovan dva zaporedna mandata.

Odziv Asociacije

Komentarje na poslani predlog zakona je Asociacija poslala 7. februarja 2017 in so dostopni na tej povezavi.

Ključne točke v odzivu Asociacije:
– Mesto žensk je opravilo analizo razmerja med spoloma pri podeljevanju nagrad od leta 1947 do danes. Ugotovile so, da je zgolj 9 odstotkov prejemnikov ženskega spola, kar je tudi sicer odraz težavnih pogojev za ustvarjanje žensk znotraj NVO sektorja, ki je sistemske narave.
– Društvo Asociacija je predlagalo uvedbo uravnoteženosti vseh spolov tako pri podeljevanju nagrad kot pri članstvu upravnega odbora, saj Asociacija meni, da razmerje nagrajencev ne odraža razmerja med spoli med ustvarjalci.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Asociacija je uspela s svojim predlogom o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnem odboru. Skladno s sprejetim predlogom zakona upravni odbor sestavlja petnajst članov, ki jih imenuje Državni zbor iz vrst kulturnih ustvarjalcev ter uglednih strokovnjakov s področja kulture. Državni zbor mora pri imenovanju članov upravnega odbora pri tem upoštevati ustrezno in enakovredno zastopanost vseh področij kulture in spolno uravnoteženost. Preko amandmaja na Odboru za kulturo v Državnem zboru je na koncu bil sprejet tudi člen, ki določa, da se spolna uravnoteženost upošteva tudi pri nominacijah.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

9. januar 2017: Asociacija izvede e-posvetovanje na temo Zakona o Prešernovih nagradah.
Januar in februar 2017: Asociacija se dodatno posvetuje z nekaterimi nevladnimi organizacijami v kulturi ter na podlagi pogovorov in e-posvetovanja oblikuje zaključne komentarje k predlogu Zakona o Prešernovih nagradah.
7. februar 2017: Na ministrstvo za kulturo smo v sklopu javne razprave poslali komentarje Asociacije na predlog Zakona o Prešernovi nagradi.
7. februar 2017: Na spletni strani Asociacije smo objavili novico o odzivu asociacije na Zakon o Prešernovi nagradi.
Maj 2017: Kot posledica naših zagovorniških prizadevanj je ministrstvo za kulturo po zaključku javne razprave spremenilo predlog zakona tako, da je bila na vladi sprejeta verzija, ki upošteva predlog Asociacije po uravnoteženosti zastopanja spolov znotraj odbora Prešernovega sklada.
26. maj 2017: Na spletni strani Asociacije objavimo novico o sprejetih predlogih Asociacije.
20. september 2017: Na spletni strani Asociacije objavimo novico o potrditvi zakona v parlamentu, ki v končni različici vključuje tudi predloge Asociacije.

Kratko o zakonu: Zakon ureja sistem podeljevanja Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Zakon določa, kdo podeljuje nagrado, kdo je lahko prejemnik, področja, za katera se podeljuje nagrada, način podeljevanja in druge aspekte sistema nagrajevanja.

Trenutno veljavni zakon: Besedilo trenutno veljavnega zakona je dostopno na tej povezavi. Veljavni zakon ZPreN-1 je bil sprejet leta 2017 in je nadomestil stari zakon ZPreN iz leta 1991.

Zgodovina sprememb zakona in dejavnosti Asociacije:
•    ZPreN-1 (2017), ODZIV ASOCIACIJE

Ime: Uredba o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2017

Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo

Predlog poslan v obravnavo: December 2016
Povezava na predlog

Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja

Predlagatelj je ohranil višino nadomestila za bolniško iz preteklih let in sicer na 20 evrov na delovni dan.

Odziv Asociacije

Komentarje na objavljeni predlog uredbe je Asociacija poslala na ministrstvo za kulturo, na spletni strani pa objavila novico, ki je dostopni na tej povezavi.

Ključne točke v odzivu Asociacije:
– Asociacija je izpostavila, da je nadomestilo prenizko, saj ne zagotavlja niti minimalnega dohodka oziroma je 400 evrov, kolikor jih za tekoči mesec prejme posameznik premalo, da ne bi padel pod prag revščine. Prav tako je bilo izpostavljeno, da zakon sam po sebi sistemsko ne omogoča, da bi bilo zdravstveno varstvo za samozaposlene v kulturi smiselno in dobro urejeno.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Ministrstvo za kulturo je predloge Asociacije kljub številnim raziskavam o revščini med samozaposlenimi zavrnilo. So pa predlogi o nujni ureditvi bolniškega staža samozaposlenih v kulturi odmevali v medijih ter strokovni javnosti.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

9. januarja 2017: Asociacija na spletni strani objavi odziv na problematični predlog uredbe.

Ime: Uredba o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2018

Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo

Predlog poslan v obravnavo: December 2017
Povezava na predlog

Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja

Predlagatelj je ohranil višino nadomestila za bolniško iz preteklih let, ki znaša 20 evrov na delovni dan.

Odziv Asociacije

Komentarje na objavljeni predlog uredbe je Asociacija poslala 15. decembra 2017 in so dostopni na tej povezavi.

Ključne točke v odzivu Asociacije:

– nadomestilo je prenizko, saj ne zagotavlja niti minimalnega dohodka;
– izpostavili smo problematično argumentacijo, ki se sklicuje na znesek, ki zagotavlja, da posameznik ni pod pragom revščine. Iz spremljajoče obrazložitve je namreč razvidno, da predlagatelj meša dejstvo izplačila nadomestila na delovne dni in pa preračunavanje praga revščine, ki se računa na posamezne koledarske dni;
– opozorili smo na omejitve zakona, po katerem je izplačilo možno zgolj enkrat letno, zgolj za bolezni in samo v primeru, da bolezen traja dalj kot 30 delovnih dni.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Ministrstvo za kulturo predloge Asociacije kljub natančno podani analizi niso upoštevali. Zato smo se odločili, da se v prihodnje na to temo povežemo z različnimi akterji v skupni akciji proti revščini med samozaposlenimi v kulturi.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

15. december 2017: Asociacija pošlje na ministrstvo za kulturo uradni odziv na predlog uredbe.
4. januar 2017: Na spletni strani Asociacije je objavljen prispevek na obravnavano tematiko.
15. januar 2018: Na Radiu Študent je bila objavljena Asociacijina raziskava problematike.
30. januar 2018: V časniku Dnevnik je bilo objavljeno stališče Asociacije glede višine nadomestila.

Kratko o uredbi: Vsako leto ministrstvo z uredbo določa višino dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas iz četrtega odstavka 82.a člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg).

Odziv Asociacije:

•   Uredba za leto 2020, ODZIV ASOCIACIJE

•   Uredba za leto 2019, ODZIV ASOCIACIJE

•    Uredba za leto 2018, ODZIV ASOCIACIJE

•    Uredba za leto 2017, ODZIV ASOCIACIJE

•    Uredba za leto 2016
•    Uredba za leto 2015

Ime: Zakon o nevladnih organizacijah
Predlagatelj: Ministrstvo za javno upravo
Predlog poslan v obravnavo:  19. oktober 2017
Povezava na predlog

Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja

–    Opredelitev kriterijev definicije nevladne organizacije za jasnejšo opredelitev pri delu državnih in občinskih organov, ki s temi organizacijami že sedaj sodelujejo ali jim morajo priznavati določene pravice, hkrati pa se bo tudi nevladnim organizacijam omogočilo, da ne bodo različno obravnavane pri različnih organih.
–    Za nevladne organizacije iz različnih področji delovanja se bodo uvedli enotni pogoji za pridobitev statusa v javnem interesu, ki bodo temeljili na njihovem javno koristnem delovanju. To bo omogočilo predvsem zavodom, da takšen status pridobijo, saj jim tega sedaj veljavna zakonodaja ne omogoča na vseh področjih (v kulturi je to sicer omogočeno).
–    Pospešiti razvoj slovenskih nevladnih organizacij. V ta namen MJU predlaga sprejem ukrepov, ki bi takšen razvoj sistematično določil, kot tudi natančneje določiti pristojnosti ministrstva glede razvoja nevladnih organizacij ter vsebinskih mrež nevladnih organizacij.

Odziv Asociacije

Od posvetovanju s CNVOS in ostalimi vsebinskimi mrežami se je Asociacija odločila, da ne poda ločenega mnenja na to temo, pač pa se pridruži komentarjem CNVOS.

Vseeno s strani Asociacije obstaja določeno nestrinjanje z nekaterimi rešitvami. Novi predlog žal ne vsebuje več ene ključnih finančnih spodbud – iz osnutka je črtan poseben proračunski sklad za NVO, namenjen financiranju nevladniških projektov in programov, kar se v kasnejši različici zakona z amandmajem v DZ sicer vrne. Prav tako sta iz osnutka izpadli oprostitev (sodnih) taks in možnost dostopa do Ustavnega sodišča.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

7. december 2016: Asociacija je izvedla elektronsko posvetovanje na temo zakona o nevladnih organizacijah.
2017: V sklopu konzorcija vsebinskih mrež smo sodelovali na številnih sestankih z ministrstvom za javno upravo, kjer smo razpravljali tudi o zakonu o nevladnih organizacijah.
31. januar 2018: Sestali smo se s SNVO glede vprašanja bodočih razpisov za vsebinske mreže ter razpisov za NVO in prostovoljstvo, ki bodo sledili iz sprejetega zakona o nevladnih organizacijah.

Kratko o zakonu: Zakon opredeljuje nevladne organizacije, določa pogoje za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, pravice in obveznosti teh nevladnih organizacij ter ureja evidenco organizacij s statusom nevladne organizacije v javnem interesu.

Trenutno veljavni zakon: Besedilo trenutno veljavnega zakona je dostopno na tej povezavi. Zakon je bil sprejet leta 2018, pred tem pa so bila nekatera področja, ki jih ureja zakon, urejena v drugih zakonih.

Zgodovina sprememb zakona in dejavnosti Asociacije:
• ZNOrg (2018) ODZIV ASOCIACIJE