Glede porodniškega nadomestila samozaposlenih v kultur se pogosto pojavljajo vprašanja o upravičenosti do nadomestila, višini nadomestila in vplivu prihodkov na nadomestilo.
Tako kot zaposleni imajo tudi samozaposleni v kulturi pravico do koriščenja porodniške, nekatere točke na katere je potrebno biti bolj pozoren pa izpostavljamo v tokratnem prispevku za servis Asociacije.
Samozaposlenim s pravico do plačila prispevkov ministrstvo za kulturo plačuje prispevke za zavarovanje, a se v realnosti lahko zgodi, da do plačila ne pride pravočasno.
V tem primeru mora samozaposleni izpeljati določene postopke, da ne pride do nepotrebnega finančnega oškodovanje.
Zdravje predstavlja enega temeljnih predpogojev za delo, zato je toliko težje razumeti, da zdravstveni sistem samozaposlenim v kulturni ni naklonjen, jim onemogoča normalno delo in je do neke mere skupaj z drugimi kazalniki celo kontraproduktiven.
Ker je na področju zdravstva veliko vprašanj, ki zadevajo samozaposlene v kulturi, Asociacija skupaj s partnerji soorganizira posvet na izpostavljeno temo, ki se bo odvil 24. aprila 2018 v kreativnem centru Poligon s pričetkom ob 14:45, v sklopu konference Status samoobremenjenega.
V parlamentarni proceduri je Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi (t.i. Zakon o kulturnem evru), ki za polje kulture, predvsem na področju investicij, prinaša dobrodošlo finančno injekcijo, zato upamo, da ga bodo poslanke in poslanci potrdili še pred koncem tega mandata.
V Asociaciji opozarjamo, da je zakon hkrati priložnost, da se uredi tudi področje najbolj zapostavljenega dela kulture – to je samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi. Zato upamo, da bodo poslanke in poslanci z ustreznimi amandmaji v 6. cilju zakona sredstva namenili vsem nevladnim organizacijam.
Pred volitvami je vprašanje civilne družbe v Sloveniji ponovno na prelomnici. Bo šel razvoj v smer preporoda ali nazadovanja? Nedavno nastali Manifest civilne družbe je poskus mišljenja prihodnosti družbe, ki s pomočjo nevladnih organizacij stremi k vključujoči, sodobni in odprti skupnosti ter trajnostnemu razvoju.
Manifest civilne družbe je na pobudo Umanotere nastal kot plod dela številnih nevladnih organizacij, med katerimi je svoj delež prispevala tudi Asociacija. Seveda je manifest funkcionalen kot celota, a kulturi smo namenili še posebno pozornost, saj menimo, da predstavlja enega osnovnih miselnih temeljev za družbo prihodnosti.