SERVIS: Samozaposleni v kulturi, drugi kulturni delavci in prispevek za dolgotrajno oskrbo

S 1. julijem 2025 boste vsi samozaposleni v kulturi, tako tisti s podeljeno pravico za plačilo socialnih prispevkov iz državnega proračuna kot tisti brez omenjene pravice, kot tudi drugi delavci v kulturi pričeli plačevati prispevek za trajno oskrbo. Gre za nov prispevek za socialno varnost, lahko tudi nov tip zdravstvenega zavarovanja, uveden z Zakonom o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), s katerim Republika Slovenija namerava financirati ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi zdravstvenega stanja v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Zavarovanci za dolgotrajno oskrbo ste praviloma vsi delavci v kulturi od 3. avgusta 2023, ko vas je o tem seznanil ZZZS z odločbo.

V servisu bomo predstavili, kdo vse so v polju kulture zavezanci za plačilo prispevka za dolgotrajno oskrbo, kako se določa višina mesečnega plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo pri samozaposlenih v kulturi in drugih delavcih v kulturi ter kako ga boste plačevali Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS). Ker se sistem še uveljavlja in bo morebiti prihajalo do sprememb in nejasnosti, bomo članek posodabljali z relevantnimi informacijami, tudi na podlagi vaših morebitnih vprašanj.

Preberite več

Poziv Ministrstvu za kulturo: Samozaposleni imajo pravico do kritja prispevkov

V društvu Asociacija smo 7. julija 2025 na Ministrstvo za kulturo naslovili javni poziv, v katerem se odločno odzivamo na sporočilo Ministrstva za kulturo, po katerem so samozaposleni v kulturi z 1. julijem dolžni sami plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Novi prispevek v višini dveh odstotkov mesečnih prihodkov pomeni dodatno finančno breme za skupino ustvarjalk in ustvarjalcev, ki že zdaj pogosto delujejo v negotovih in prekarnih pogojih.

Sporočilo ministrstva, da plačilo prispevka ne bo več zajeto v obstoječem sistemu kritja socialnih prispevkov za samozaposlene, nas je presenetilo in razočaralo. Ravno kritje teh prispevkov je eden redkih ukrepov, s katerimi država blaži negotov socialni in materialni položaj samozaposlenih v kulturi. Gre za priznanje, da njihovo delo, čeprav pogosto nestabilno in slabo plačano, predstavlja izjemen javni interes in pomemben kulturni doprinos.

Preberite več

Asociacija za ohranitev in krepitev programa Ustvarjalna Evropa: Kultura ni le strošek, temveč naložba v prihodnost Evrope

Foto: CAE

Predsednik društva Asociacija Uroš Veber je v imenu društva podpisal skupno pismo, s katerim več kot 470 evropskih organizacij poziva Evropsko komisijo, naj v prihodnjem večletnem finančnem okviru (2028–2034) ohrani in okrepi program Ustvarjalna Evropa kot samostojen finančni instrument za področje kulture in ustvarjalnosti. Gre za enega ključnih zagovorniških pozivov v tem trenutku, saj številne informacije iz Bruslja nakazujejo možnost zmanjšanja sredstev za edini program EU, namenjen izključno kulturi. Organizacije podpisnice poziva zato zahtevajo ohranitev samostojnega programa in zvišanje njegovega proračuna na vsaj 2 % celotnega proračuna EU.

V okviru iste evropske platforme Culture Action Europe (CAE) je 7. junija 2025 potekala tudi spletna letna skupščina, na kateri je bila v novi upravni odbor izvoljena tudi Mateja Lazar iz naše članske organizacije Motovila. Njena izvolitev predstavlja pomembno priznanje njenemu delu in dodatno utrjuje prisotnost slovenskega kulturnega sektorja v evropskih strukturah odločanja. V društvu Asociacija Mateji iskreno čestitamo in se veselimo nadaljnjega sodelovanja v skupnih prizadevanjih za bolj vključujočo, ambiciozno in pravično kulturno politiko na ravni EU.

Preberite več

Asociacija s predlogoma dveh amandmajev k pokojninski reformi

V Društvu Asociacija smo v Državni zbor poslali predloga dveh amandmajev k Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2O). Prvi amandma predlaga razširitev instituta zagotovljene pokojnine na način, da bi veljal tudi za upokojenke in upokojence, ki so se upokojili s 35 leti pokojninske dobe brez dokupa ali več. To pomeni, da bi bili do najnižje zagotovljene pokojnine upravičeni tudi tisti, ki niso zbrali vseh 40 let pokojninske dobe brez dokupa, ampak do pet let manj. To je pomembno predvsem za prekarne delavke in delavce, številne iz področja kulture, ki se jim kljub opravljenemu delu pokojninska doba ni priznavala.

Z drugim amandmajem predlagamo črtanje spremenjene formule za usklajevanje pokojnin. Vse projekcije in analize kažejo, da bo prav ta ukrep, ki ga predlaga vlada, realne pokojnine najbolj znižal, s čimer se bo neposredno poslabšalo materialni in socialni položaj upokojencev. Zgolj s tem ukrepom bo vlada izdatke za pokojnine do leta 2070 zmanjšala za skoraj 2 odstotni točki BDP.

Preberite več