Včasih se samozaposlenim v kulturi ponudi možnost zaposlitve za določen čas, dobijo projekt v tujini ali pa se jim pripeti osebna ali družinska zdravstvena neprilika. Zaradi predvidene začasnosti tega stanja pa ne želijo izgubiti pridobljeno pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti iz državnega proračuna Republike Slovenije.
V tokratnem Servisu za ustvarjalce predstavljamo, kdaj, kako in za koliko časa lahko upravičenec zaprosi za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost.
V društvu Asociacija že vrsto let namenjamo posebno pozornost podpori samozaposlenim, nevladnim organizacijam in drugim delavkam in delavcem v kulturi – ne le na področju zagovorništva in informiranja, ampak tudi s sistematičnim razvojem izobraževalnih vsebin. Verjamemo, da dostop do kakovostnih, relevantnih in praktičnih znanj prispeva h kakovosti kulturne produkcije in večji stabilnosti ustvarjalk in ustvarjalcev v vedno bolj negotovem okolju.
Trenutno načrtujemo novo sezono izobraževanj, ki jo bomo začeli izvajati v jesenskih mesecih. V zadnjih letih smo že naslavljali teme, kot so razumevanje pravnih in statusnih okvirjev ter finančno upravljanje. A vemo, da se potrebe na terenu hitro spreminjajo – zato si tudi letos želimo program oblikovati v sodelovanju z vami.
V društvu Asociacija smo 7. julija 2025 na Ministrstvo za kulturo naslovili javni poziv, v katerem se odločno odzivamo na sporočilo Ministrstva za kulturo, po katerem so samozaposleni v kulturi z 1. julijem dolžni sami plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Novi prispevek v višini dveh odstotkov mesečnih prihodkov pomeni dodatno finančno breme za skupino ustvarjalk in ustvarjalcev, ki že zdaj pogosto delujejo v negotovih in prekarnih pogojih.
Sporočilo ministrstva, da plačilo prispevka ne bo več zajeto v obstoječem sistemu kritja socialnih prispevkov za samozaposlene, nas je presenetilo in razočaralo. Ravno kritje teh prispevkov je eden redkih ukrepov, s katerimi država blaži negotov socialni in materialni položaj samozaposlenih v kulturi. Gre za priznanje, da njihovo delo, čeprav pogosto nestabilno in slabo plačano, predstavlja izjemen javni interes in pomemben kulturni doprinos.
Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) z digitalizacijo davčnih postopkov uvaja pomembne spremembe na področju poročanja DDV, ki bodo začele veljati 1. julija 2025. Ena ključnih novosti je obvezno elektronsko posredovanje dodatnih evidenc k obračunu DDV, kar bo pomembno vplivalo na način dela davčnih zavezancev in bo ob rednem vodenju po besedah FURS prineslo večjo preglednost, manj napak ter pripravo na predizpolnjevanje obračunov DDV.
Od 1. julija 2025 bodo morali davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, poleg rednega obračuna DDV elektronsko predložiti še dve dodatni evidenci: evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV. Te evidence morajo biti posredovane za vsa davčna obdobja od omenjenega datuma naprej, prvi rok za oddajo pa je:
do konca avgusta 2025 za zavezance z mesečnim davčnim obdobjem, oziroma
do oktobra 2025 za tiste s trimesečnim davčnim obdobjem.
V Društvu Asociacija smo v okviru javne razprave podali komentar na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je v javno razpravo vložilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V društvu ocenjujemo, da bodo predlagani ukrepi poslabšali materialni položaj upokojenk in upokojencev ter dodatno otežili upokojevanje delovno aktivni populaciji, tudi samozaposlenih v kulturi in drugih delavk in delavcev v kulturi.
V društvu smo od vlade, ki se je reforme lotila s cilji zagotoviti dostojnost pokojnin, javnofinančno vzdržnost in krepitev zaupanja v pokojninski sistem, pričakovali, da bo izkoristila priložnost in odpravila krivice preteklih reform pokojninskega in invalidskega sistema. Pri tem še posebej izpostavljamo prekarne delavke in delavce, tudi s področja kulture, ki so v času tranzicije in gospodarske krize vzpostavljali in reševali domače gospodarstvo ter podpirali državno varčevanje, pa se jim pri tem pokojninska doba ni priznavala, kar bo v bližnji prihodnosti za mnoge pomenilo še bolj oddaljeno upokojevanje ali zelo nizke pokojnine. Spomniti gre, da reformo izpeljuje vlada, ki se je zavezala boju proti prekarizaciji, a opisane problematike skozi ukrepe in v javnosti ne naslavlja, nasprotno, v celoti jo izpušča. Vlado smo v društvu pri tem pozvali, naj ponovno premisli predlagane reformne ukrepe in zagotovi, da bo socialni položaj vseh trenutnih in bodočih upokojencev tudi dejansko dostojen in bo zaupanje v pokojninski sistem okrepljeno, vzdržnost javnofinančnih izdatkov se pač da zagotoviti na raznovrstne načine.
V Asociaciji smo pripravili in neodvisni kulturni skupnosti razposlali anketo o pokojninski dobi. Za aktivno vključevanje v zakonodajne spremembe s področja kulture in upokojevanja širše v društvu potrebujemo namreč natančne podatke o delovni dobi kulturnih delavk in delavcev. Uradne podatke je namreč, kot ugotavljamo, nekoliko težje pridobiti. Problematika upokojevanja kulturnih delavk in delavcev je namreč že in bo vse bolj pereča tema, zato želimo na podlagi konkretnih podatkov pripraviti ustrezne predloge politik. Prav lepo vas povabimo, da nam pri tem pomagate.
Mednarodna mreža za mobilnost kutlure On the Move je objavila novo izdajo letnega pregleda Cultural Mobility Yearbook 2025. Ta publikacija prinaša ključne podatke in analize o mobilnostnih priložnostih za umetnike in kulturne delavce ter služi kot pomemben vir informacij za vse, ki se želijo vključiti v mednarodne kulturne programe.
Kot del večletnega programa, sofinanciranega s strani Evropske unije, On the Move redno pripravlja raziskave o aktualnih temah, povezanih z mobilnostjo v kulturi. Letošnja izdaja že četrto leto zapored ponuja celovit vpogled v razpisane priložnosti, kot so umetniške rezidence, strokovna izobraževanja, štipendije in druge oblike financirane mobilnosti.
V Asociaciji smo se odzvali na predlog Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi, ki jo je v javno razpravo vložila vlada. Pozdravljamo interes predlagatelja po vzpostavitvi pravnega okvirja za izboljšanje socialne varnosti in enakopravnejšo obravnavo samozaposlenih v kulturi. Ob tem pa smo ponovno opozorili, da bi bilo tako zakon kot Uredbo v kar nekaj delih potrebno dopolniti.
Ponovno smo izrazili začudenje nad dejstvom, da je urna postavka določena v neto znesku. Uveljavljen sistem plač v Republiki Sloveniji temelji na bruto zneskih, bruto znesek tako predstavlja premoženje delavke oziroma delavca. Plača, izražena v neto znesku, je izrazito subjektivna kategorija, zato menimo, da bi bilo primerno, da se urne postavke določijo v bruto zneskih. Opozorili smo tudi, da se pomembni elementi plačila, kot je na primer delovna doba, v predlaganih obtežitvenih količnikih ne upoštevajo. Prav tako se ne upoštevajo objektivne okoliščine, kot npr. nočno ali nedeljsko delo. Uredba bi našem mnenju morala vsebovati tudi obvezo izplačila za dogovorjeno delo.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
