Včasih se samozaposlenim v kulturi ponudi možnost zaposlitve za določen čas, dobijo projekt v tujini ali pa se jim pripeti osebna ali družinska zdravstvena neprilika. Zaradi predvidene začasnosti tega stanja pa ne želijo izgubiti pridobljeno pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti iz državnega proračuna Republike Slovenije.
V tokratnem Servisu za ustvarjalce predstavljamo, kdaj, kako in za koliko časa lahko upravičenec zaprosi za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost.
Državni zbor je v četrtek 25.9.2025 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Zakon predstavlja realizacijo dolgoletnih prizadevanj društva Asociacija, da se krovna zakonodaja na področju kulture posodobi. Prenovo zakona smo zato v društvu budno spremljali, tekom javne obravnave in zakonodajnega postopka podali številne komentarje, pripombe in predloge za izboljšave, ter se udeležil tako seje komisije državnega sveta, ki je obravnavala zakon kot tudi odbora za kulturo, ki je zakonu podal soglasje.
Prenovo zakona pozdravljamo, saj ocenjujemo, da zakon vsebuje vrsto rešitev, ki bodo pozitivno vplivale na kulturno-umetniški sektor. Veseli nas, da je ministrstvo prisluhnilo in upoštevalo številne predloge, ki jih v društvu tradicionalno zagovarjamo. Ob tem pa opozarjamo, da bo v bodoče treba nadgraditi določene institute, ki so naposled našli mesto tudi v zakonodajni materiji, ter odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki v zakonodaji ostajajo.
Samozaposleni v kulturi so zavoljo delovnega angažmaja v različnih dejavnostih pogosto soočeni z odločitvijo, kako izdati račun za dejavnost, ki je nimajo, ali ne morejo imeti registrirano v okviru statusa samozaposlenega v kulturi.Samozaposleni pri tem pogosto ne vedo, da lahko paralelno s statusom zamozaposlenega odprejo tudi popoldanski s.p.
Tokrat smo v okviru servisa Asociacije pripravili prenovljen članek, v katerem pojasnjujemo, ali lahko samozaposleni v kulturi odprejo t. i. popoldanski s. p., katere račune lahko v okviru tega izdajajo in s kakšnimi stroški se pri tem srečujejo. Eden glavnih razlogov za odprtje dodatnega s. p. je opravljanje dejavnosti, ki jih Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD), vezana na vaš status samozaposlenega v kulturi, ne dopušča. Ob tem opozarjamo, da je s 1. 1. 2025 v veljavo stopila nova klasifikacija – SKD 2025. Če ste status pridobili še na podlagi stare SKD 2008, si lahko podrobne razlike med obema klasifikacijama ogledate na tej povezavi.
V društvu Asociacija že vrsto let namenjamo posebno pozornost podpori samozaposlenim, nevladnim organizacijam in drugim delavkam in delavcem v kulturi – ne le na področju zagovorništva in informiranja, ampak tudi s sistematičnim razvojem izobraževalnih vsebin. Verjamemo, da dostop do kakovostnih, relevantnih in praktičnih znanj prispeva h kakovosti kulturne produkcije in večji stabilnosti ustvarjalk in ustvarjalcev v vedno bolj negotovem okolju.
Trenutno načrtujemo novo sezono izobraževanj, ki jo bomo začeli izvajati v jesenskih mesecih. V zadnjih letih smo že naslavljali teme, kot so razumevanje pravnih in statusnih okvirjev ter finančno upravljanje. A vemo, da se potrebe na terenu hitro spreminjajo – zato si tudi letos želimo program oblikovati v sodelovanju z vami.
V društvu Asociacija smo 7. julija 2025 na Ministrstvo za kulturo naslovili javni poziv, v katerem se odločno odzivamo na sporočilo Ministrstva za kulturo, po katerem so samozaposleni v kulturi z 1. julijem dolžni sami plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Novi prispevek v višini dveh odstotkov mesečnih prihodkov pomeni dodatno finančno breme za skupino ustvarjalk in ustvarjalcev, ki že zdaj pogosto delujejo v negotovih in prekarnih pogojih.
Sporočilo ministrstva, da plačilo prispevka ne bo več zajeto v obstoječem sistemu kritja socialnih prispevkov za samozaposlene, nas je presenetilo in razočaralo. Ravno kritje teh prispevkov je eden redkih ukrepov, s katerimi država blaži negotov socialni in materialni položaj samozaposlenih v kulturi. Gre za priznanje, da njihovo delo, čeprav pogosto nestabilno in slabo plačano, predstavlja izjemen javni interes in pomemben kulturni doprinos.
Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) z digitalizacijo davčnih postopkov uvaja pomembne spremembe na področju poročanja DDV, ki bodo začele veljati 1. julija 2025. Ena ključnih novosti je obvezno elektronsko posredovanje dodatnih evidenc k obračunu DDV, kar bo pomembno vplivalo na način dela davčnih zavezancev in bo ob rednem vodenju po besedah FURS prineslo večjo preglednost, manj napak ter pripravo na predizpolnjevanje obračunov DDV.
Od 1. julija 2025 bodo morali davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, poleg rednega obračuna DDV elektronsko predložiti še dve dodatni evidenci: evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV. Te evidence morajo biti posredovane za vsa davčna obdobja od omenjenega datuma naprej, prvi rok za oddajo pa je:
do konca avgusta 2025 za zavezance z mesečnim davčnim obdobjem, oziroma
do oktobra 2025 za tiste s trimesečnim davčnim obdobjem.
V Društvu Asociacija smo v okviru javne razprave podali komentar na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je v javno razpravo vložilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V društvu ocenjujemo, da bodo predlagani ukrepi poslabšali materialni položaj upokojenk in upokojencev ter dodatno otežili upokojevanje delovno aktivni populaciji, tudi samozaposlenih v kulturi in drugih delavk in delavcev v kulturi.
V društvu smo od vlade, ki se je reforme lotila s cilji zagotoviti dostojnost pokojnin, javnofinančno vzdržnost in krepitev zaupanja v pokojninski sistem, pričakovali, da bo izkoristila priložnost in odpravila krivice preteklih reform pokojninskega in invalidskega sistema. Pri tem še posebej izpostavljamo prekarne delavke in delavce, tudi s področja kulture, ki so v času tranzicije in gospodarske krize vzpostavljali in reševali domače gospodarstvo ter podpirali državno varčevanje, pa se jim pri tem pokojninska doba ni priznavala, kar bo v bližnji prihodnosti za mnoge pomenilo še bolj oddaljeno upokojevanje ali zelo nizke pokojnine. Spomniti gre, da reformo izpeljuje vlada, ki se je zavezala boju proti prekarizaciji, a opisane problematike skozi ukrepe in v javnosti ne naslavlja, nasprotno, v celoti jo izpušča. Vlado smo v društvu pri tem pozvali, naj ponovno premisli predlagane reformne ukrepe in zagotovi, da bo socialni položaj vseh trenutnih in bodočih upokojencev tudi dejansko dostojen in bo zaupanje v pokojninski sistem okrepljeno, vzdržnost javnofinančnih izdatkov se pač da zagotoviti na raznovrstne načine.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
