Samostojni ustvarjalci

SERVIS: Mirovanje pravice do prispevkov

Včasih se samozaposlenim v kulturi ponudi možnost zaposlitve za določen čas, dobijo projekt v tujini ali pa se jim pripeti osebna ali družinska zdravstvena neprilika. Zaradi predvidene začasnosti tega stanja pa ne želijo izgubiti pridobljeno pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti iz državnega proračuna Republike Slovenije.

V tokratnem Servisu za ustvarjalce predstavljamo, kdaj, kako in za koliko časa lahko upravičenec zaprosi za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost.

Preberite več

Vsako delo v kulturi šteje? V odzivu na predlog Uredbe o samostojnih delavcih ugotavljamo, da ne.

V Asociaciji smo se odzvali na predlog Uredbe o samostojnih delavcih v kulturi, ki ga je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije 15. januarja 2025 objavilo na svojih spletnih straneh in na portalu e-Demokracija. Predlagana uredba uveljavlja številne spremembe, ki so bile oktobra lani sprejete v okviru novele ZUJIK-I. Omenjene spremembe pomembno krepijo položaj samostojnih delavk in delavcev v kulturi ter so rezultat tudi dolgotrajnejših prizadevanj našega društva.

In vendar predlog uredbe vsebuje tudi več problematičnih rešitev, ki lahko v praksi poslabšajo položaj samozaposlenih v kulturi. To še posebej preseneča, ker uredbo predlaga ministrstvo, ki je na več mestih poudarjalo, da spremembe sprejema pod usmeritvijo “vsako delo šteje”. V Asociaciji menimo, da če naj bi to držalo, je te pomanjkljivosti treba odpraviti ter zagotoviti, da bo uredba dejanskimi delovnimi praksami v kulturnem sektorju.

Preberite več

SERVIS: Pozor, članice in člani! Bližajo se roki za oddajo letnih poročil in davčnih obračunov

Pri Asociaciji obveščamo nevladne organizacije, ki delujete na področju kulture, da se približuje čas za oddajo letnih poročil in davčnih obračunov za leto 2025. Gre za zakonsko obveznost, ki velja za vse NVO, ne glede na obseg ali intenzivnost delovanja v preteklem letu.

Vsaka pravna oseba, ki posluje v Sloveniji, mora enkrat letno pripraviti in predložiti letno poročilo za posamezno poslovno leto. Letno poročilo je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov, pojasnil k izkazom in poslovnega (tj. vsebinskega) poročila. Pravila o pripravi in predložitvi letnih poročil za zavode, ustanove in druge pravne osebe (gospodarske družbe, zadruge idr.) ureja Zakon o računovodstvu. Letni davčni obračun morajo vsako leto pripraviti in oddati tudi fizične osebe z dejavnostjo. O tem pišemo v članku tukaj.

Preberite več

Iniciativa Glas ljudstva političnim strankam posredovala sveže zahteve

V Asociaciji sodelujemo v iniciativi Glas ljudstva. Za iniciativo smo po prispevku k njihovemu oblikovanju v mandatu pretekle vlade izvajali monitoring zavez na področju kulture. Tudi zdaj smo sodelovali v večmesečnem procesu oblikovanja političnih zahtev civilne družbe ter prispevali zaveze s področja kulture. V tem tednu je Glas Ljudstva zahteve tudi uradno posredoval političnim strankam, ki bodo kandidirale na prihajajočih državnozborskih volitvah. Stranke imajo na voljo dva tedna, da se do zahtev opredelijo.

Na podlagi javne razprave, ki je od spodaj navzgor potekala od novembra lani, ter prispevkov organizacij, strokovnjakov in posameznic_kov iz vse Slovenije, je iniciativa oblikovala 42 ključnih zahtev, obravnavala pa je 774 zbranih predlogov, ki so bili preverjeni, usklajeni in prevedeni v jasne, strokovno utemeljene in izvedljive zahteve. Te naslavljajo temeljna družbena področja, med drugim vladavino prava, človekove pravice, kulturo in medije, socialno državo, zdravstvo, stanovanjsko politiko, dostojno delo, pravičen zeleni prehod, mirovno politiko ter globalno pravičnost. Med njimi so torej tudi zahteve, ki se nanašajo na pravično, stabilno in sistemsko financiranje kulture, neodvisnost ustvarjalnega in novinarskega dela ter izboljšanje delovnih pogojev v kulturnem sektorju.

Preberite več

Prvo leto projekta Kultura za duševno zdravje

V času naraščajočih stisk na področju duševnega zdravja – od izgorelosti in anksioznosti do socialne izolacije in prekarnih delovnih pogojev – smo skupaj s partnerskimi organizacijami in ob podpori Ministrstva za javno upravo v okviru projekta Kultura za duševno zdravje krepili prepričanje, da kultura, umetnost in prostovoljstvo predstavljajo ključen, a še vedno premalo izkoriščen potencial za podporo posameznikom in skupnostim. Naše delo je bilo usmerjeno v grajenje trajnih povezav med sektorji, krepitev zmogljivosti nevladnih organizacij in ustvarjalcev ter razvoj bolj vključujočih, odpornih in zdravju naklonjenih skupnosti.

Preberite več

Kako razvoj kulturne politike v prihodnjem mandatu vidi Asociacija

Društvo Asociacija je pripravilo in strankam pred državnozborskimi volitvami poslalo dokument Strokovna izhodišča in programske usmeritve za kulturno politiko 2026-2030. Dokument je nastal na podlagi dolgoletnega spremljanja razmer nevladne kulture ter v dialogu s članstvom in širšim kulturnim poljem.

Dokument je dostopen na tej povezavi.

Preberite več

Leto povezovanja umetnosti in duševnega zdravja

Skoraj že preteklo leto je bilo za Asociacijo intenzivno, raziskovalno in povezovalno. V času, ko se Evropa in Slovenija soočata z naraščajočimi stiskami na področju duševnega zdravja – od izgorelosti in anksioznosti do socialne izolacije in prekarnih delovnih pogojev – smo skupaj s številnimi partnerji utrjevali prepričanje, da kultura, umetnost in prostovoljstvo predstavljajo ključen, a še vedno premalo izkoriščen potencial za podporo posameznikom in skupnostim.

Leto 2025 je bilo leto postavljanja temeljev: gradnje zaupanja med sektorji, testiranja pristopov in učenja iz prakse. V prihajajočem letu bomo to delo nadgradili z novimi razpisi, nadaljnjim razvojem socialnega predpisovanja, krepitvijo zagovorništva in širjenjem dobrih praks doma in v Evropi.

Naše delo se je v tem letu razvijalo v okviru treh medsebojno povezanih projektov: Platforma CultureAndHealth, CARE – Culture for Mental Health in Kultura za duševno zdravje. Skupni imenovalec vseh treh je bil jasen: graditi trajne mostove med sektorji, krepiti zmogljivosti nevladnih organizacij in ustvarjalcev ter prispevati k razvoju bolj vključujočih, odpornih in zdravju naklonjenih skupnosti.

Preberite več

Iniciativa Klavnica: 150 zagrebških umetnikov v prizadevanjih za prostore produkcije

Neodvisna kultura je v nenehnem pomanjkanju infrastrukture ter političnega nerazumevanja dostikrat prepuščena sama sebi, zato so njene samoiniciativne akcije pogoste in tudi pogosto uspešne. Ena od njih je tudi zagrebška Inicijativa “Klaonica” (Iniciativa Klavnica), ki želi nekdanji industrijski objekt spremeniti v ateljeje za umetnike. O iniciativi smo se pogovarjali z Bojanom Mrđenovićem, enim od predstavnikov in gonilnih sil iniciative.

Za tiste, ki prvič slišijo za iniciativo – kdo ste, kaj počnete in kako to izvajate?

Iniciativa »Klavnica« združuje več kot 150 umetnikov in umetnic, kulturnih delavcev in delavk različnih generacij in disciplin, umetniških organizacij in kolektivov, ki aktivno delujejo v Zagrebu. Ko govorimo o prostorih za kulturo, večinoma govorimo o prostorih kulturne (re)prezentacije, vendar se naša iniciativa osredotoča na prostore, ki so pomemben predpogoj za vsako reprezentacijo, in sicer na prostore za ustvarjanje in delo: ateljeje, delavnice, pisarne in druge specifične delovne prostore.

Preberite več

Prisluhnite: Kako je z minimalnim plačilom za delavce v kulturi?

V okviru izobraževalnih aktivnosti Asociacije ter v sodelovanju z galerijo DobraVaga smo izvedli izobraževanje in pogovor, ki smo ga posvetili ureditvi o minimalnem plačilu za samostojne delavce v kulturi, ki je bila letos uvedena z novelo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter podrobneje določena z uredbo in odredbo o minimalni urni postavki. Razprava, ki jo je moderiral Benjamin Jeram in v kateri so sodelovali Tjaša Pureber, direktorica Direktorata za razvoj kulturnih politik Ministrstva za kulturo, Miha Blažič Ntoko, predstavnik sindikata Zasuk-Glosa ter Tibor Mihelič Syed, direktor CUK Kina Šiška, se je osredotočila na razumevanje in izvajanje ureditve v praksi z vidika samostojnih delavcev, javnih zavodov in ministrstva.

Izhodišče pogovora so bili tudi prvi izsledki ankete Društva Asociacija, ki kažejo raznoliko in pogosto neenotno sliko: pri nekaterih uredba ne povzroča večjih težav, drugi poročajo o nejasnostih, različnih interpretacijah in občutkih povečane negotovosti ali zmanjševanja sodelovanj. Poskusili smo tako vnesti več jasnine glede tega, kaj ureditev prinaša, kje se v praksi zatika ter kakšna pojasnila in podporo potrebujejo deležniki, da bi se lahko izvajala pregledno, pošteno in brez nepotrebnih
konfliktov.

Preberite več

Razpisne priložnosti (december 2025)

Za vas vsak mesec izberemo nekaj razpisnih priložnosti s področja kulture za samozaposlene v kulturi ter druge delavce in delavke na tem področju.

Na spodnjem seznamu si lahko ogledate nekaj domačih in tujih priložnosti za razvoj na posamičnih področjih kulture.

Preberite več

Asociacija komentira projektne razpise na področjih umetnosti

V Društvu Asociacija smo se odzvali na aktualne večletne in letne projektne razpise
Ministrstva za kulturo RS na področjih umetnosti (z oznakami JPR-VP-22-25, JPR-UPRIZ-2026, JPR-GUM-2026, JPR-VIZ-2026, JPR-AIO-2026, JPR-IMU- 2026), pri čemer smo se osredotočili na razmerje med enoletnimi in večletnimi projektnimi razpisi, zlasti z vidika časovnice objave razpisov, pogojev oddaje vlog ter učinkov, ki jih ima takšna ureditev na možnosti prijaviteljev za kakovostno in razvojno naravnano prijavljanje projektov v javnem interesu.

Pozdravljamo povečanje sredstev, zlasti pri večletnih projektnih razpisih, saj to predstavlja pomemben korak k stabilnejšemu in razvojno naravnanemu financiranju umetnosti. Vendar pa brez ustrezne prilagoditve časovnic in povezanih pogoje prijave obstaja resno tveganje, da del pozitivnih učinkov tega povečanja ne bo realiziran, čeprav ima organ vse možnosti, da taka tveganja zameji in odpravi.

Neusklajenost časovnice in pogojev večletnih ter enoletnih projektnih razpisov ima namreč konkretne in negativne posledice za prijavitelje ter za uresničevanje ciljev kulturne politike. Prijavitelje postavlja v položaj, kjer morajo delovati previdnostno in ne razvojno, kar je, kot ocenjujemo, v nasprotju z namenom projektnega financiranja.

Preberite več