Včasih se samozaposlenim v kulturi ponudi možnost zaposlitve za določen čas, dobijo projekt v tujini ali pa se jim pripeti osebna ali družinska zdravstvena neprilika. Zaradi predvidene začasnosti tega stanja pa ne želijo izgubiti pridobljeno pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti iz državnega proračuna Republike Slovenije.
V tokratnem Servisu za ustvarjalce predstavljamo, kdaj, kako in za koliko časa lahko upravičenec zaprosi za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost.
Vlada je 11. septembra 2026 Državnemu zboru predložila Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Z rebalansom, ki je bil 1. oktobra sprejet, se proračun za leto 2026 prilagaja višjim ocenam prihodkov in odhodkov, predvideni primanjkljaj državnega proračuna pa se glede na sprejeti proračun za leto 2026 povečuje za okoli 100 milijonov evrov.[i] Medtem je vlada v obravnavo v Državni zbor že poslala predlog sprememb proračuna za leto 2027 in predlog proračuna za leto 2028. Brez upoštevanja sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost so prihodki v rebalansu 2026 višji za 750 milijonov evrov, odhodki pa za okoli 800 milijonov. Vlada v rebalansu zagotavlja tudi 320 milijonov evrov dodatnih sredstev za projekte iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki se izteka konec leta. Skupaj s sredstvi za NOO se odhodki glede na sprejeti proračun povečujejo za 1,1 milijarde evrov. Približno polovica dodatne porabe je namenjena izdatkom zaradi dviga minimalne plače in uvedbe zimskega regresa. Proračun se dejansko spreminja za zadnje tri mesece leta 2026. Na ravni celotnega proračuna je smiselno omeniti, da približno četrtino k višjim odhodkom prispevajo projekcije za nakup vojaške opreme in da rebalans predvideva 100 milijonov evrov nižji transfer Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, torej plačniku storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Fiskalni svet opozarja, da bo morala vlada v proračunih za naslednji dve leti »izvesti konkretne ukrepe za zagotovitev vzdržnih javnih financ«.[ii] V tem kontekstu je treba ugotovitve pri analizi rebalansa preveriti tudi pri proračunih za leti 2027 in 2028 in oceniti, ali vsebujeta finančne reze na področju kulture.
V društvu smo spremembe proračuna pregledali z vidika kulturno-umetniškega sektorja s posebnim poudarkom na nevladni kulturi ter glede na sprejeto zakonodajo, trende, stanje v sektorju in ukrepe, ki jih je aktualno vodstvo ministrstva sprejelo v obdobju od imenovanja nove vlade 4. junija 2026. V prvem delu smo pregledali skupni obseg proračuna za kulturo in njegove ključne spremembe, nato pa smo se osredotočili predvsem na programe in ukrepe, pomembne za nevladno kulturo in samostojne delavce v kulturi. V drugem delu smo pregledali glavne programe in podprograme ter poskušali identificirati spremenjene prioritete trenutnega vodstva ministrstva. Sledili smo prerazporeditvam, izpostavili podprograme, kjer se sredstva jemljejo, in poskušali razumeti, kakšen vpliv na kulturno-umetniški sektor bodo tovrstne prerazporeditve imele. Ugotovili smo, da je dober del prerazporeditev in rezov povezan z dogajanjem v juliju 2026, ko je Ministrstvo za kulturo ustavilo razpise in povzročilo zmedo ter posledično tudi negotovost in konkretne stroške med organizacijami in posamezniki, ki delujejo na področju kulture. V sklepnem delu podajamo priporočila vladi in Državnemu zboru za obravnavo proračunov za leti 2027 in 2028.
Pred lokalnimi volitvami smo v Asociaciji pripravili priporočila za razvoj lokalnih kulturnih politik: od stabilnega financiranja in dostojnega plačila do dostopnih prostorov, sodelovanja kulturnih akterjev in povezovanja občin. Namenjena so občinam po vsej Sloveniji ter kandidatkam, kandidatom in listam pri pripravi programov in preverljivih zavez.
V okviru pobude Prostori kulture smo analizirali kulturne politike in financiranje v šestih mestnih občinah ter opravili pogovore s predstavniki občin, kulturnih organizacij in samostojnimi ustvarjalci. Ugotovitve smo povezali z dolgoletnim zagovorniškim delom Asociacije ter pripravili osem skupnih priporočil in lokalne prednostne naloge za Celje, Koper, Kranj, Ljubljano, Maribor in Novo Gorico.
Odbor Državnega zbora za kulturo je 30. septembra na nujni seji obravnaval posledice poletne ustavitve oziroma zastojev pri financiranju kulturnih programov in projektov. V Društvu Asociacija smo opozorili, da sprejeti rebalans sicer odpravlja del neposrednih težav, vendar vprašanje za kulturni sektor s tem še ni zaključeno. Država mora zagotoviti, da se finančna in upravna negotovost ob proračunskih težavah ne prenaša na organizacije, samostojne delavce in druge izvajalce, ki na njene odločitve nimajo vpliva.
Ministrstvo za kulturo je poleti izvajalce obvestilo o možnem zmanjšanju sredstev in jih pozvalo, naj do nadaljnjega ne pošiljajo zahtevkov za izplačila. Ustavljeni oziroma preklicani so bili tudi nekateri razpisni postopki. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je na seji pojasnila, da je novo vodstvo ob prevzemu ministrstva ugotovilo 8,9 milijona evrov primanjkljaja za že prevzete in zakonske obveznosti, od tega 3,9 milijona evrov na postavki za prispevke za socialno varnost samozaposlenih. Po njenih besedah je ministrstvo zato najprej uvedlo notranje varčevalne ukrepe, nato pa ustavilo oziroma preklicalo nekatere postopke, pri katerih odločbe in pogodbe še niso bile izdane. Ministrica je obenem poudarila, da so bila z rebalansom dodatna sredstva zagotovljena in da se financiranje večine programov in projektov nadaljuje.
Društvo Asociacija je skupaj z Zavodom Motovila, Zvezo društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, Društvom slovenskih književnih prevajalcev, Društvom slovenskih pisateljev in Skupnostjo muzejev Slovenije na Vlado RS in pristojna ministrstva naslovilo odziv na Strateška izhodišča Republike Slovenije za pripravo programov v okviru VFO EU 2028–2034.
V prihodnjih mesecih se bodo na evropski in nacionalni ravni sprejemale odločitve, ki bodo pomembno določile možnosti financiranja kulture po letu 2027. Pri tem ne gre le za prihodnost programa Ustvarjalna Evropa in njegovo umestitev v novi program AgoraEU, temveč tudi za prihodnjo kohezijsko politiko, nacionalno programiranje evropskih sredstev ter podporne mehanizme, ki slovenskim organizacijam omogočajo uspešno sodelovanje v evropskih programih.
Društvo Asociacija je v okviru medresorskega usklajevanja predloga novele Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) Ministrstvo za kulturo in ministrstvo, pristojno za delo, opozorilo na nekatere sektorsko specifične učinke predlaganih rešitev na zaposlovanje v kulturi.
Predlog novele med drugim določa, da Zavod RS za zaposlovanje praviloma ne poda soglasja za zamenjavo delodajalca v prvih šestih mesecih zaposlitve pri prvem delodajalcu. Evropska direktiva, ki jo novela prenaša, takšno omejitev omogoča, vendar je ne zahteva, šest mesecev pa predstavlja najdaljše dopustno obdobje.
V Društvu Asociacija smo ob aktualni obravnavi novele Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) na Vlado in pristojna ministrstva naslovili pobudo za ugodnejšo in sodobnejšo DDV-obravnavo kulture. Predlagamo znižanje DDV z 9,5 na 5 odstotkov za dostop do kulturnih dogodkov ter za storitve književnikov, skladateljev in izvajalskih umetnikov, vključitev neposrednih spletnih prenosov med storitve z znižano stopnjo ter celovit pregled DDV-obravnave kulture.
Društvo Asociacija, Zavod Motovila, Društvo slovenskega animiranega filma (DSAF) in Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (ZDSFU) smo na pristojna ministrstva in Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji naslovili skupni poziv k ohranitvi sredstev programa Ustvarjalna Evropa v proračunu Evropske unije za leto 2027. Republiko Slovenijo pozivamo, naj v nadaljnjih proračunskih pogajanjih podpre ohranitev sredstev programa najmanj na ravni predloga Evropske komisije za vse tri sklope programa.
Svet Evropske unije je namreč glede na predlog Evropske komisije predlagal zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti programa Ustvarjalna Evropa za skupno 31,6 milijona evrov: za 7,8 milijona evrov za sklop Kultura, 23,2 milijona evrov za sklop MEDIA in 0,6 milijona evrov za medsektorski sklop. Predlagano je tudi zmanjšanje sredstev za plačila za 10,53 milijona evrov. Gre za zadnje leto sedanjega programa Ustvarjalna Evropa in večletnega finančnega okvira EU, zato opozarjamo, da bi zmanjšanje sredstev vplivalo na obseg podpore evropskemu kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju ter možnosti čezmejnega sodelovanja in kroženja kulturnih in avdiovizualnih vsebin.
V Asociaciji smo pred lokalnimi volitvami 2026 raziskali stanje kulture v občini Ljubljana ter se pogovarjali s predstavniki občine, kulturnih organizacij in samostojnimi delavci v kulturi. Na podlagi ugotovitev smo županskim kandidatkam in kandidatom ter strankam in listam poslali vprašalnik o prihodnji kulturni politiki občine.
Spodaj objavljamo njihove pisne odgovore ter primerjamo opredelitve do 14 predlaganih zavez za mandat 2026–2030.
V Asociaciji smo pred lokalnimi volitvami 2026 raziskali stanje kulture v občini Maribor ter se pogovarjali s predstavniki občine, kulturnih organizacij in samostojnimi delavci v kulturi. Na podlagi ugotovitev smo županskim kandidatkam in kandidatom ter strankam in listam poslali vprašalnik o prihodnji kulturni politiki občine.
Spodaj objavljamo njihove pisne odgovore in primerjamo opredelitve do 14 predlaganih zavez za mandat 2026-2030.
V Asociaciji smo pred lokalnimi volitvami 2026 raziskali stanje kulture v občini Kranj ter se pogovarjali s predstavniki občine, kulturnih organizacij in samostojnimi delavci v kulturi. Na podlagi ugotovitev smo županskim kandidatkam in kandidatom ter strankam in listam poslali vprašalnik o prihodnji kulturni politiki občine.
Spodaj objavljamo njihove pisne odgovore in primerjamo opredelitve do 14 predlaganih zavez za mandat 2026–2030.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
