Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, ter Motovila, Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji, sta na ministra za finance Klemna Boštjančiča 16. aprila 2026 naslovila skupno pismo s pozivom k okrepitvi podpore kulturi v prihodnjem večletnem finančnem okviru Evropske unije (2028–2034). Pismo, ki sta ga v imenu organizacij podpisala Uroš Veber in Mateja Lazar, je bilo poslano tudi več resornim ministrom in predstavnikom Slovenije na evropski ravni.
V času, ko države članice usklajujejo prioritete prihodnjega proračuna EU, smo poudarili, da mora Slovenija podpreti ambicioznejše financiranje kulture. Kultura in umetnost namreč nista le temelj demokratične identitete in družbene kohezije, temveč ključna naložba v ustvarjalni potencial in dolgoročno konkurenčnost Slovenije in Evrope.
Povečanje sredstev in novi viri financiranja
Osrednji predlog v pozivu je povečanje proračuna predlaganega programa AgoraEU, ki naj bi združil programa Ustvarjalna Evropa in CERV. Čeprav Evropska komisija predlaga proračun, vreden 8,6 milijarde evrov, v Asociaciji in Motovili podpiramo stališče Evropskega parlamenta, naj se sredstva povečajo na 12 milijard evrov. Ob tem predlagamo inovativne vire financiranja, med njimi preusmerjanje glob, ki jih EU nalaga velikim tehnološkim podjetjem zaradi kršitev digitalne zakonodaje, v podporo kulturi in umetnosti. Opozorili smo tudi na nujnost jasne namenske razporeditve sredstev znotraj programa, pri čemer predlagajo, da se najmanj 25 % proračuna nameni kulturnemu sklopu.
Kultura kot del raziskav, inovacij in konkurenčnosti
V pismu smo izpostavili, da morata kultura in umetnost ostati jasno prepoznani tudi v prihodnjem programu Obzorje Evropa, predlagali pa njuno vključitev v steber Družba z ustreznim finančnim deležem. Prav tako smo opozorili na pomanjkanje podpore kulturnim in ustvarjalnim industrijam v predlaganem Evropskem skladu za konkurenčnost ter predlagali uvedbo posebnih ciljev, ki bi okrepili digitalni razvoj, inovacije in mednarodno konkurenčnost sektorja.
Socialna varnost in kohezija
Pomemben poudarek pisma je izboljšanje delovnih pogojev v kulturnem sektorju. Predlagali smo, da Evropski socialni sklad nameni vsaj 10 % sredstev kulturnim ciljem, vključno s podporo zaposlovanju, razvoju veščin in socialni vključenosti. Ob tem smo opozorili na vpliv umetne inteligence na prihodke ustvarjalcev in potrebo po sistemskih ukrepih. Podoben pristop smo pri tem predlagali tudi, ko gre za kohezijska sredstva, pri čemer zagovarjamo, da se 2 % sredstev nameni kulturi, ob upoštevanju jasnih načelih dostopnosti, geografske uravnoteženosti in poštenega plačila.
Kultura v mednarodnih odnosih
Na področju zunanjega delovanja EU smo v Asociaciji in Motovili predlagali vzpostavitev posebnega cilja za spodbujanje mednarodnih kulturnih odnosov v okviru instrumenta Globalna Evropa, pri čemer bi morali dejavnosti nameniti vsaj 10 % proračuna tega stebra.
Poziv k aktivni vlogi Slovenije
V Asociaciji in Motovili smo ministra za finance pri tem pozivali, naj Slovenija v pogajanjih na ravni Sveta EU aktivno podpre predlagane ukrepe in zagotovi, da bo kultura ustrezno zastopana v prihodnjem proračunu. ob tem pa izrazili pripravljenost za nadaljnji dialog in podrobnejšo predstavitev predlogov.