V tokratni Kulturosferi med člani Asociacije predstavljamo Društvo Ljudmila, ki je že leta pomemben del intermedijske umetnosti pri nas in v tujini.
V svojem delu prepletajo tehnologijo in umetnost, s številnimi projekti pa skrbijo tudi za odprtokodni pristop k internetni infrastrukturi. Prek njihove nepogrešljive skrbi za tovrstne podporne sisteme številnim kulturnikom in ostalim samoorganiziranim interesnim skupnostim omogočajo lažji in varnejši dostop do spletnih orodij.
V zadnjih letih je predvsem za neodvisne ustvarjalke in ustvarjalce vse težji dostop do kritik v medijih postal izjemno velik problem. Ministrstvo nanje še vedno veže kriterije za sredstva, hkrati pa tudi kritiki od svojega dela ob pomanjkanju prostora zanje le stežka živijo.
Nedavno se je o tem odvijala razprava na odboru za kulturo v državnem zboru, zato smo k pisanju tokratne kolumne povabili Pio Brezavšček, samozaposleno kritičarko, predsednico Društva za sodobni ples in sourednico nove kritiške platforme Neodvisni ter revije Maska.
V Kulturosferi vsak mesec zberemo zanimive razpisne priložnosti doma in v tujini, da olajšamo diverzifikacijo sredstev samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi.
Tokrat so v fokusu predvsem razpisi za podporne dejavnosti in razvoj.
V času, ko mobilnost umetnic in umetnikov postaja evropski imperativ, je jugovzhodna Evropa iz tovrstnih shem čedalje bolj izključena. Lokalne sodobno-plesne scene umirajo na obroke, mobilnost (predvsem na Zahod) od ene rezidence do druge postaja preživetvena strategija, programska izmenjava na teritoriju JV Evrope pa je vse bolj stihijska in prepuščena golemu naključju občasnega financiranja.
Ker se na temo mobilnosti postavlja kopica vprašanj, organiziramo Nomad Dance Academy Slovenija, Kino Šiška in Asociacija kot vsebinski partner posvet s podnaslovom: Kako ustvariti in povezati rezidence na področju sodobnega ples v JV Evropi? Posvet bo potekal v petek, 8. marca 2019 od 11:00 do 13:00 v Kinu Šiška (Komuna).
Posamezniki in ustvarjalci na področju kulture in umetnosti, se pogosto odločajo o ustanovitvi nevladne organizacije, ob tem pa se znajdejo pred dilemo, katera pravna oblika – društvo ali zavod – je glede na njihove potrebe najbolj primerna.
Društvo in (nevladni) zavod sta sicer precej različni obliki organizacije, ki pa sta v osnovi obe namenjeni opravljanju nepridobitne dejavnosti. Poleg prednosti in slabosti posamezne oblike nevladne organizacije v tokratnem prispevku servisa Asociacije pojasnjujemo tudi, ali je lahko oseba, ki ima status samozaposlenega v kulturi, ena od ustanoviteljic društva ali zavoda.
Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg) področnim ministrstvom nalaga obveznost, da zagotovijo javne razpise in financiranje projektov ter programov vsebinskih mrež, kot subjektov podpornega okolja, namenjenim spodbujanju razvoja nevladnih organizacij. Vsebinske podporne mreže nevladnih organizacij, katerih temeljna dejavnost predstavlja podporo posameznim NVO oz. NVO sektorju, so bile do ZNOrg sofinacirane iz sredstev Ministrstva za javno upravo.
Društvo Asociacija je kot vsebinska mreža nevladnih organizacij s področja kulture dopis z vprašanjem, kdaj bo znano, v kakšni razpisni obliki in s kakšnimi proračunskimi sredstvi bo v letu 2019 poskrbljeno za sistemsko financiranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij, naslovilo na Ministrstvo za kulturo.
Samozaposlenost spada med atipične oblike dela, ki odstopajo od zaposlitev po pogodbah za nedoločen čas. Samozaposleni se zato včasih znajdejo v situaciji, v kateri si je smiselno prizadevati, da so, njihovemu statusu navkljub, obravnavani čim bolj enakopravno in da niso diskriminirani v primerjavi s tistimi, ki opravljajo isto delo v okviru tipične oblike zaposlitve.
Tokrat v okviru Servisa za ustvarjalce obravnavamo situacijo, ko se samozaposleni dogovori za izplačilo v bruto ali neto znesku, kar niso najbolj prikladni izrazi glede na njegov samozaposleni status, temveč so bolj pogosto v rabi v primeru delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem.
Preberite večSodobna umetniška in kulturna scena postajata vse bolj vpeti v globalno okolje in mednarodno povezani, kar med drugim spodbujajo tudi številni državni in evropski mehanizmi, direktive in različni nacionalni kulturni programi. Pri tem seveda vse pogosteje prihaja do situacij, ko samozaposleni v Sloveniji prejmejo honorar s strani organizacije (ali posameznika), ki je rezident druge države.
V tokratnem Servisu za ustvarjalce bomo navedli nekatere administrativne vidike poslovanja s tujino in predstavili, na kaj morajo biti ustvarjalci na področju kulture in kreativnih industrij načeloma pozorni, ko poslujejo s tujino in iz tujine prejmejo honorar za opravljeno delo ali storitev.
Preberite večPosamezniki se pogosto odločajo za status samozaposlenega v kulturi zaradi možnosti, da ob tem tudi pridobijo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost. V kolikor je vloga za to pravico uspešna, jim prispevke za socialno varnost plačuje Ministrstvo za kulturo.
V tokratnem servisnem prispevku pa se bomo osredotočili na vprašanje, kaj storiti, ko je prošnja za pravico do plačila prispevkov zavrnjena.
Preberite več
Društvo Asociacija je na tradicionalni novinarski konferenci pred 8. februarjem in Prešernovim dnevom predstavilo komentar aktualnega političnega dogajanja na področju neodvisne umetnosti ter kulture in Analizo enoletnih projektnih razpisov ministrstva za kulturo v obdobju 2009 – 2019. Na novinarski konferenci je na dejstvo, da je stanje na ministrstvo za kulturo zaskrbljujoče in da to vpliva na celotno umetniško produkcijo, opozorila predsednica društva Inga Remeta, analizo pa je predstavil strokovni sodelavec Asociacije Tomaž Zaniuk.
Inga Remeta, predsednica društva Asociacija, je spregovorila o pričakovanjih ob tokratnem rebalansu proračuna države in povečanju sredstev za kulturo v višini 30 milijonov evrov. Poudarila je, da je nujno, da bodo povečanja sredstev deležni tudi samozaposleni in nevladne organizacije v kulturi. Glavni zaključek Analize enoletnih projektnih razpisov Ministrstva za kulturo pa je, da je obstoječi kulturni model nedomišljen, saj so tako med posameznimi razpisnimi leti kot med posameznimi področji umetnosti razlike zelo velike.