V Kulturosferi nadaljujemo z objavljanjem svežih razpisnih priložnosti za producente na neodvisni sceni. Na evropski ravni je eden od razpisov, ki jih izpostavljamo tokrat, namenjen iskanju skupnih sinergij in vključevanju kulturniških praks.
O pomenu razvoja občinstva smo v Asociaciji večkrat pisali, tokrat pa izpostavljamo razpis, ki je namenjen filmski vzgoji.
Tokrat bomo v rubriki Iz prve vrste govorili o glasbi in avtorskih pravicah. Člani Asociacije Moonlee Records se posvečajo predvsem izdajanju plošč prodornih sodobnih glasbenih skupin iz prostora nekdanje skupne države. Njihovi načrti vključujejo sodelovanje s številnimi festivali, hkrati pa napovedujejo veliko koncertov v letu 2018.
Pogovarjali smo se z Miranom Rusjanom, ki nam je predstavil svoje poglede na delovanje kolektivnih organizacij pri nas, govorili pa smo tudi o splošnem položaju ustvarjalcev in nevladnih organizacij. Nacionalni program za kulturo se mu zdi v točkah glasbenega založništva stihijski in brez koncepta.
Decembra so se predstavniki Asociacije udeležili letne skupščine regionalne platforme Kooperativa, ki je namenjena povezovanju nevladnih organizacij iz držav Zahodnega Balkana. Predsednica Asociacije Jadranka Plut je v sklopu ene od javnih razprav predstavila primere dobrih praks javno-zasebnih partnerstev v kulturi v Sloveniji.
Srečanje se je sicer odvijalo v Skopju, na začetku pa je zbrane nagovoril tudi makedonski minister za kulturo Robert Alagjozovski, ki je poslal pomemben signal regiji. Povedal je, da je podpiranje povezovanja nevladnih organizacij na Balkanu pomembno, in da bo njegovo ministrstvo stremelo k temu, da bodo tovrstna povezovanja postala sistemsko bolj podprta.
Rubrika, ki je namenjena refleksiji aktualnih kulturno političnih dogajanj, tudi z novim letom nadaljuje s postavljanjem ogledala naši kulturno-politični realnosti.
Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, v tokratni ediciji razmišlja o Nacionalnem programu za kulturo, v katerem zaznava številne nedoslednosti, netočnosti in odsotnost vizije. Predvsem pa ugotavlja, da smo po letih finančne krize prešli v krizo kulturne politike.
Proti koncu leta se nevladne organizacije na prebivalce obračajo s prošnjo, da jim namenite 0,5 % dohodnine. Tudi na področju kulture delujejo številne neprofitne organizacije, ki ključno prispevajo h kulturni krajini, čeprav delujejo v izjemno težkih produkcijskih pogojih. Z 0,5 odstotki dohodnine jim pomembno pomagate pri njihovem delovanju.
Število tistih, ki del svoje dohodnine namenijo NVO v kulturi se vsako leto povečuje, še vedno pa je nerazdeljena skoraj polovica vseh razpoložljivih sredstev, kar je približno pet milijonov evrov. Gre za denar, ki bi ga sicer posamezniki, ki plačujejo dohodnino, lahko namenili neposredno izbranim nevladnim organizacijam, tako pa se kot nenamenski denar steče v državno blagajno.
Član upravnega odbora Asociacije in nekdanji predsednik društva dr. Andrej Srakar (Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER), Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani) je skupaj z dr. Vesno Čopič (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani) in prof. dr. Miroslavom Verbičem (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za ekonomska raziskovanja) pripravil analizo z naslovom »Evropska kulturna statistika v primerjalni perspektivi: indeks ekonomskega in družbenega stanja kulture za države EU.«
Gre za prvi tovrstni indeks v Evropi za področje kulture, objavljen v znanstveni literaturi.
Asociacija in drugi konzorcijski partnerji Konzorcija vsebinskih mrež Slovenije smo 6. decembra 2017 v Hiši Evropske unije v Ljubljani organizirali konferenco Soodločanje: Ali civilna družba sodeluje pri soodločanju?
V skladu s temo se je pogovor na vseh treh diskusijah dotikal vprašanja, koliko civilna družba dejansko sodeluje pri soodločanju na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.
Skozi razmišljanja v rubriki Kulturna premišljevanja skušamo osvetliti nekatere aktualne tematike, ki so pomembne tako za bližnjo prihodnost kulturne politike, kot dolgoročno za družbo kot celoto.
Prah okoli sprejemanja Nacionalnega programa za kulturo se še ni polegel, saj naj bi ga ministrstvo za kulturo kmalu poslalo v nadaljnjo obravnavo kljub nezadovoljstvu kulturniške javnosti. Jurija Krpana, umetniškega vodjo galerije Kapelica in nekdanjega predsednika Asociacije smo zato prosili za komentar dogajanja okoli sprejemanja tega ključnega dokumenta za razvoj kulture v Sloveniji v prihodnjih osmih letih.
Bunker Ljubljana, Plesni teater Ljubljana, Gledališče Glej in Asociacija za otroke neodvisnih delavk in samozaposlenih delavcev v kulturi in ostale kulturniške nevladnike ponovno organiziramo obisk Dedka Mraza.
Lansko leto ga je obiskalo toliko otrok, da je na kolenih dobil žulje, zato nas bo letos obiskal kar dvakrat, 12. in 13. decembra, obakrat se bo v dvorano Stare elektrarne na Slomškovi 18 prikobacal po dimniku ob 17:00.
V decembru izpostavljamo kar tri razpise, ki so namenjeni zaposlovanju tudi ali predvsem v kulturnem sektorju. Ministrstvo za kulturo bo v naslednjih dveh letih namenilo skoraj pol milijona sredstev za spodbujanje zaposlovanja in usposabljanje zaposlenih v organizacijah s področja kulture.
Zavod za zaposlovanje namenja sredstva za usposabljanje mladih na delovnem mestu, poleg tega pa tudi za zaposlovanje brezposelnih v nevladnih organizacijah.