Zagovorništvo

ZMed še ni dobro shodil, varovalke in del ključnih podpor pa že izginjajo – ali kako bomo krepili medijski pluralizem po javnofinančnih zmožnostih

Foto: Emanat — Jan Rozman: Predmetenje / Thinging
http://www.emanat.si/si/produkcija/jan-rozman–predmetenje/

V Asociaciji smo se odzvali na predlog novele Zakona o medijih, ki ga je Ministrstvo za kulturo konec avgusta objavilo v javni razpravi. Osrednji problem predloga je po naši oceni odprava zakonsko določenega minimalnega obsega sredstev za izvedbo vsakoletnega razpisa za programske vsebine medijev. Višino podpore bi po predlogu ministrstvo po novem prepuščalo vsakokratnemu proračunskemu določanju. Pri tem je bil novi Zakon o medijih sprejet šele septembra 2025, nova uredba o državnih pomočeh pa se uporablja šele od decembra 2025. Razpis za leto 2026 se zaradi prehodne določbe uredbe še vedno konča po prejšnji ureditvi, prvih zakonsko predvidenih evalvacij novega sistema pa ministrstvo še ni opravilo.

Novela sicer vsebuje nekatere potrebne popravke in pojasnitve, vendar bi odprava finančne varovalke in krčenje upravičenih namenov zmanjšala predvidljivost medijske politike ter oslabila pluralizem prav v segmentu, ki javni interes zagotavlja zunaj tržno najprivlačnejših vsebin. Zato v Asociaciji na prvem mestu vztrajamo, da zakon ohrani realni minimum financiranja, zaščiten z avtomatično valorizacijo, ter omogoči večletno podporo dejavnostim, katerih učinki so odvisni od kontinuitete.

Na to osrednjo varovalko se navezujeta še dve prednostni zahtevi. Zakon mora ohraniti in jasneje opredeliti podporo dejansko nepridobitnim medijem ter strokovnemu, stanovskemu, samoregulativnemu in razvojnemu podpornemu okolju. Javno financiranje pa naj zakonodaja dosledneje veže na preverljiv javni interes, kakovostne in dostojne pogoje dela, kulturno in družbeno raznolikost ter strokovno in neodvisno odločanje. Asociacija ob potrebnih popravkih sedanjega sistema še naprej zagovarja ohranitev njegovih ključnih pridobitev in njihovo nadaljnjo, z evalvacijo podprto nadgradnjo.

Preberite več

Asociacija o predlogu novele ZRTVS: Je neizdelan zakon koncept uspešne Slovenije?

V Asociaciji smo se odzvali na predlog novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Ministrstvo za kulturo konec preteklega meseca objavilo v javni razpravi. Kot v gradivu navaja predlagatelj, pri njegovi pripravi ni sodeloval noben zunanji strokovnjak, pred javno razpravo pa vanjo ni bila vključena niti zainteresirana strokovna javnost. Predlog je tako prišel v javno razpravo s precej nedodelanim osnovnim konceptom. Že zgolj zato smo v društvu do njega zadržani, še preden se spustimo v presojo posameznih rešitev.

Ministrstvu smo predlagali, naj predlog umakne, ga ob sodelovanju strokovne in zainteresirane javnosti temeljito dopolni ter šele nato ponovno predloži v primerno dolgo javno razpravo. Prav zgodnje soočenje koncepta z znanjem in izkušnjami tistih, ki ureditev poznajo in bodo z njo živeli, bi lahko preprečilo vrsto protislovij, nejasnosti in nepojasnjenih izbir, ki jih vsebuje predlog. Javna razprava po našem mnenju namreč ne bi smela biti faza, v kateri zainteresirana javnost namesto predlagatelja šele dokončuje osnovni koncept zakona.

Asociacija pri tem ne zagovarja nespremenljivosti sedanjega modela, temveč priporoča, naj bo nova ureditev najmanj tako koherentna, odprta in odporna proti političnemu vplivu kot veljavna.

Preberite več

Kdo naj presoja delo v kulturi? Odzvali smo se na predlog Pravilnika o strokovnih komisijah

Društvo Asociacija je Ministrstvu za kulturo poslalo odziv na predlog novega Pravilnika o strokovnih komisijah ter pripravilo dva konkretna normativna modela njegove dopolnitve. Prednostni model ohranja presojo statusnih pravic pri področnih komisijah, alternativni pa za primer ohranitve horizontalne statusne komisije določa obvezno vključitev področne stroke. Oba modela obenem krepita pluralnost, samostojnost in sledljivost dela komisij.

Pravilnik ureja število in področja stalnih strokovnih komisij, postopek njihovega imenovanja, naloge, način dela, preprečevanje nasprotja interesov, dokumentiranje odločanja in plačilo članov. Gre zato za izvedbeni predpis, ki pomembno vpliva na strokovno presojo javnih kulturnih programov in projektov, programov javnih zavodov, statusnih pravic ter drugih zadev s področja javnega interesa za kulturo.

Preberite več

Asociacija poizveduje: intervjuji z deležniki – Mestna občina Maribor

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno-umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno-umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je šesti od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Maribor (MOM), drugi največji občini, ki ima za Ljubljano največ kulturnih programov, organizacij in delavcev. O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavniki NVO in samostojnimi delavci v kulturi.

Na naša vprašanja so odgovarjale tri kulturne delavke: pesnica, publicistka in založnica Anja Zag Golob, koreografinja Mojca Kasjak ter pedagoginja, producentka in vizualna umetnica Maja Pegan; slednja je ločeno odgovarjala tudi v imenu organizacije Hiša! Društvo za ljudi in prostore. Producentka Petra Hazabent je prav tako odgovarjala v dveh vlogah, kot samostojna kulturna delavka ter predstavnica Društva za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB. Poleg tega smo govorili še z Urošem Kaurinom s Kulturno-umetniškega društva Moment, ki se ukvarja z razvojem neodvisnega gledališča, Katjo Sreš s Kulturno-umetniškega društva Coda, v okviru katerega deluje glasbena šola, društvo pa se ukvarja tudi z organizacijo koncertov, ter Miho Horvatom z Ustanove Fundacija Sonda, ki deluje na področju teorije in prakse avdiovizualne umetnosti. V imenu MOM je odgovarjal Bojan Golčar s Sektorja za kulturo v Uradu za kulturo in mladino.

Preberite več

Konferenca NE ŽIVIMO SAMO OD KRUHA: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?

Društvo Asociacija v sodelovanju s partnerji doma in v tujini organizira mednarodno konferenco o povezovanju kulture, zdravja in socialnega predpisovanja z naslovom NE ŽIVIMO SAMO OD KRUHA: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Konferenca bo 8. oktobra 2026 v Kinu Šiška v Ljubljani združila strokovnjake s področij kulture, umetnosti, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik.

Konferenca bo odprla vprašanje, kakšno vlogo lahko ima umetnost v sistemih podpore zdravju in dobremu počutju ter kako naj se področje kulture in zdravja razvija na sistemski ravni. Raziskave vse bolj potrjujejo pozitivne učinke sodelovanja v kulturnih in umetniških dejavnostih na zdravje, duševno zdravje, dobro počutje, socialno povezanost in vključevanje. Hkrati se v Evropi razvijajo novi modeli povezovanja kulture z zdravstvenimi in socialnimi sistemi, med njimi tudi socialno predpisovanje ter predvsem model “Umetnost na recept”.

Registriraj se

Prijave na konferenco so odprte.

Preberite več

Stališče društva Asociacija glede Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in poziv k oddaji podpisa za naknadni zakonodajni referendum

V društvu Asociacija se pridružujemo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Pri tem želimo poudariti, da ne problematiziramo zgolj vsebine zakona, temveč tudi način njegovega sprejemanja. Zakoni, ki pomembno posegajo v pravice ljudi, socialno varnost in delovanje javnih sistemov, morajo biti sprejeti v postopku, ki omogoča tehtno parlamentarno in javno razpravo, preverjanje njihovih posledic ter sodelovanje tistih, na katere bodo spremembe neposredno vplivale. ZIURS namreč ne ureja enega samega, jasno omejenega interventnega vprašanja. Posega v davčni sistem, socialne prispevke, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo, delovna razmerja, položaj samozaposlenih ter organizacijo zdravstvene dejavnosti. Gre za vrsto sistemskih sprememb, združenih v enem zakonu.

Prav zato se nam zdi pomembno, da o zakonu ne razpravljamo samo skozi vprašanje, ali je posamezen ukrep na prvi pogled ugoden ali neugoden. Vprašati se moramo tudi, kakšne posledice imajo ti ukrepi skupaj, kdo jih bo dolgoročno plačal in ali je takšne sistemske spremembe mogoče odgovorno sprejemati brez temeljite javne in parlamentarne razprave.

V društvu Asociacija zakonu nasprotujemo tudi zaradi njegovih vsebinskih posledic. Ocenjujemo, da bi njegova uveljavitev pomenila dodatno zmanjšanje prihodkov zdravstvene in pokojninske blagajne ter nadaljnjo prekarizacijo trga dela. To je za nas posebej pomembno, ker zastopamo delavke in delavce v kulturi, kjer se s posledicami prekarizacije soočamo vsakodnevno.

Podpiramo ukrepe, ki ljudem omogočajo dostojno življenje in višji razpoložljivi dohodek. Ne podpiramo pa rešitev, pri katerih se kratkoročno izboljšanje položaja posameznika financira z zmanjševanjem njegove dolgoročne socialne varnosti ali z dodatnim krčenjem skupnih socialnih sistemov.

Zato vas pozivamo, da oddate svoj podpis za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ZIURS. To lahko storite fizično na vsaki upravni enoti v poslovnem času ali elektronsko prek e-Uprave.

E-PODPIS LAHKO ODDAŠ TU

Preberite več

Asociacija poizveduje: intervjuji z deležniki – Mestna občina Nova Gorica

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno-umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno-umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je peti od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Nova Gorica (MONG). O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavniki NVO in samostojnimi delavci v kulturi.

Na naša vprašanja sta odgovarjali kulturni delavki Sendi Mango, intermedijska umetnica in članica kolektiva BridA, ter kantavtorica, pesnica in prevajalka Sabina Vostner. Nataša Kovšca je odgovarjala v imenu Galerije Gong, Tadej Stolič pa za Kulturno-umetniško društvo MORGAN, ki organizira glasbene festivale in koncerte. V imenu MONG je odgovarjala Marinka Saksida z Oddelka za družbene dejavnosti.

Preberite več

Roke v Vis! Asociacija na Kooperativinem modulu na 10. Zeleni akademiji

Med 21. in 26. avgustom je v Komiži na otoku Vis potekala 10. Zelena akademija, v sklopu katere je potekal tudi vsebinski modul, ki ga je organizirala Kooperativa, regionalna mreža za kulturo na Zahodnem Balkanu, katerega soustanoviteljica je tudi Asociacija. Pogovori so potekali predvsem na temo branjenja prostorov avtonomnih kulturnih in družbenih centrov, pa tudi na temo feministične politične ekologije v sodobnih kontekstih. V imenu društva se je programa udeležil predsednik Uroš Veber.

Preberite več

Asociacija poizveduje: intervjuji z deležniki – Mestna občina Ljubljana

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno-umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno-umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je četrti od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Ljubljana (MOL), največji občini, ki ima tudi največ kulturnih programov, organizacij in delavcev. O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavniki NVO in samostojnimi delavci v kulturi.

Pogovarjali smo se s štirimi kulturnimi delavci: intermedijskim umetnikom Vukom Ćosićem, zvočnim umetnikom Branetom Zormanom, vizualnim umetnikom Adrijanom Praznikom ter DJ-ko, producentko in tonsko tehnico Veroniko Černe. Prav tako smo govorili s predstavniki več nevladnih kulturnih organizacij: Niko Vogrič Dežman z Druge godbe, ki organizira znan festival svetovne glasbe, Mašo Cvetko s Prostoroža, ki se ukvarja z vprašanji javnega prostora, Aljo Lacković s Plesnega teatra Ljubljana, Katjo Pahor z Društva Ljudmila, ki je laboratorij za znanost in umetnost, ter Ireno Pivka z Zavoda CONA, ki sodobne umetnosti povezuje z ekologijami in prostori. Za MOL pa je odgovarjala Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo.

Preberite več

Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni občini Ljubljana

Mestno občino Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) od leta 2006 vodi župan Zoran Janković, ki je bil na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 izvoljen v prvem krogu z 61,83 % glasov. V primerjavi z drugimi mestnimi občinami, kjer kultura po pravilu sodi pod oddelke za družbene dejavnosti, velja uvodoma izpostaviti, da ima kultura v MOL lasten oddelek mestne uprave, in sicer Oddelek za kulturo, ki opravlja upravne, strokovne in razvojne naloge na področju kulture, kulturne dediščine in mladinske politike, zagotavlja pogoje in sredstva za delovanje javnih zavodov, nevladnih organizacij, društev, skupin in posameznikov ter za izvajanje kulturnih in mladinskih programov, projektov in javne kulturne infrastrukture. Oddelek za kulturo sicer uresničuje tudi cilje s področja Urada za mladino, do leta 2025 pa je zagotavljal celo sredstva za delovanje in investicije javnega zavoda Živalski vrt in z njim povezanih enot.

Dopolnitev, 11. september 2026: Po objavi analize smo prejeli odziv Mestne občine Ljubljana. Nekatere navedbe prinašajo dodatne podatke, pri nekaterih gre za drugačen metodološki zajem oziroma interpretacijo, ob ponovnem preverjanju pa smo eno od formulacij analize tudi natančneje opredelili. Odziv MOL in pojasnilo Asociacije objavljamo na koncu analize.

Preberite več