Zagovorništvo

Asociacija na seji NSK o prihodnosti medijske neodvisnosti in pluralizma

Nacionalni svet za kulturo je na 12. seji, ki je 15. septembra potekala na Ministrstvu za kulturo, obravnaval predloga novel Zakona o Radioteleviziji Slovenija in Zakona o medijih. V razpravi je v imenu Asociacije sodelovala strokovna vodja in podpredsednica društva Polona Torkar. Ob strinjanju s številnimi poudarki drugih razpravljavcev se je osredotočila na predlog novele Zakona o medijih z vidika javnega interesa na področju kulture in medijev, položaja nepridobitnih medijev, pogojev dela ustvarjalcev medijskih vsebin in širšega medijskega podpornega okolja. Opozorila je, da novela sicer rešuje nekatere probleme, vendar hkrati precej korenito posega v komaj vzpostavljeni sistem, namenjen krepitvi medijske krajine, ne da bi temeljila na celoviti evalvaciji njegovega izvajanja.

Seje Nacionalnega sveta za kulturo, ki mu predseduje Jurij Krpan in je bila odprta za medije, sta se udeležili ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc in državna sekretarka Uršula Menih Dokl. V razpravi so sodelovali tudi profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević, predstavnica Društva novinarjev Slovenije Mojca Zorko, predsednik upravnega odbora Medijske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije Rajko Djordjevič ter predstavnika Sveta RTV Slovenija, imenovana na predlog Nacionalnega sveta za kulturo, dr. Špela Stres in prof. Igor Šmid. Svoja stališča so predstavili tudi člani Nacionalnega sveta za kulturo Majda Širca Ravnikar, Martin Srebotnjak, Uroš Korenčan, Franci Krevh, Tanja Petrič in dr. Kaja Širok.

Preberite več

Culture & Health Forum 2026: od dokazov k sistemskim rešitvam

V okviru evropske platforme CultureAndHealth Platform, katere članica je Asociacija, je 8. in 9. septembra v dunajskem Kulturhaus Brotfabrik potekala mednarodna konferenca Culture & Health Forum 2026. CultureAndHealth Platform je štiriletna evropska pobuda pod vodstvom Culture Action Europe, namenjena krepitvi povezovanja kulturnega, zdravstvenega in socialnega sektorja ter razvoju trajnejših evropskih politik in praks na področju kulture in zdravja. Dvodnevni forum je povezal umetnice in umetnike, kulturne delavke in delavce, raziskovalke in raziskovalce, predstavnike zdravstvenega in socialnega sektorja ter evropske in nacionalne odločevalce v razpravi o nadaljnjem razvoju področja kulture in zdravja.

Razpravo o sistemskem povezovanju kulture in zdravja bomo oktobra nadaljevali tudi v Ljubljani. Asociacija 8. oktobra v Kinu Šiška pripravlja mednarodno konferenco NE ŽIVIMO SAMO OD KRUHA: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?, na kateri bomo skupaj z domačimi in mednarodnimi strokovnjaki odprli vprašanja socialnega predpisovanja, modela Umetnost na recept ter pogojev, pod katerimi lahko kultura postane trajnejši del sistemov podpore zdravju in dobrobiti.

Preberite več

ZMed še ni dobro shodil, varovalke in del ključnih podpor pa že izginjajo – ali kako bomo krepili medijski pluralizem po javnofinančnih zmožnostih

Foto: Emanat — Jan Rozman: Predmetenje / Thinging
http://www.emanat.si/si/produkcija/jan-rozman–predmetenje/

V Asociaciji smo se odzvali na predlog novele Zakona o medijih, ki ga je Ministrstvo za kulturo konec avgusta objavilo v javni razpravi. Osrednji problem predloga je po naši oceni odprava zakonsko določenega minimalnega obsega sredstev za izvedbo vsakoletnega razpisa za programske vsebine medijev. Višino podpore bi po predlogu ministrstvo po novem prepuščalo vsakokratnemu proračunskemu določanju. Pri tem je bil novi Zakon o medijih sprejet šele septembra 2025, nova uredba o državnih pomočeh pa se uporablja šele od decembra 2025. Razpis za leto 2026 se zaradi prehodne določbe uredbe še vedno konča po prejšnji ureditvi, prvih zakonsko predvidenih evalvacij novega sistema pa ministrstvo še ni opravilo.

Novela sicer vsebuje nekatere potrebne popravke in pojasnitve, vendar bi odprava finančne varovalke in krčenje upravičenih namenov zmanjšala predvidljivost medijske politike ter oslabila pluralizem prav v segmentu, ki javni interes zagotavlja zunaj tržno najprivlačnejših vsebin. Zato v Asociaciji na prvem mestu vztrajamo, da zakon ohrani realni minimum financiranja, zaščiten z avtomatično valorizacijo, ter omogoči večletno podporo dejavnostim, katerih učinki so odvisni od kontinuitete.

Na to osrednjo varovalko se navezujeta še dve prednostni zahtevi. Zakon mora ohraniti in jasneje opredeliti podporo dejansko nepridobitnim medijem ter strokovnemu, stanovskemu, samoregulativnemu in razvojnemu podpornemu okolju. Javno financiranje pa naj zakonodaja dosledneje veže na preverljiv javni interes, kakovostne in dostojne pogoje dela, kulturno in družbeno raznolikost ter strokovno in neodvisno odločanje. Asociacija ob potrebnih popravkih sedanjega sistema še naprej zagovarja ohranitev njegovih ključnih pridobitev in njihovo nadaljnjo, z evalvacijo podprto nadgradnjo.

Preberite več

Asociacija o predlogu novele ZRTVS: Je neizdelan zakon koncept uspešne Slovenije?

V Asociaciji smo se odzvali na predlog novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Ministrstvo za kulturo konec preteklega meseca objavilo v javni razpravi. Kot v gradivu navaja predlagatelj, pri njegovi pripravi ni sodeloval noben zunanji strokovnjak, pred javno razpravo pa vanjo ni bila vključena niti zainteresirana strokovna javnost. Predlog je tako prišel v javno razpravo s precej nedodelanim osnovnim konceptom. Že zgolj zato smo v društvu do njega zadržani, še preden se spustimo v presojo posameznih rešitev.

Ministrstvu smo predlagali, naj predlog umakne, ga ob sodelovanju strokovne in zainteresirane javnosti temeljito dopolni ter šele nato ponovno predloži v primerno dolgo javno razpravo. Prav zgodnje soočenje koncepta z znanjem in izkušnjami tistih, ki ureditev poznajo in bodo z njo živeli, bi lahko preprečilo vrsto protislovij, nejasnosti in nepojasnjenih izbir, ki jih vsebuje predlog. Javna razprava po našem mnenju namreč ne bi smela biti faza, v kateri zainteresirana javnost namesto predlagatelja šele dokončuje osnovni koncept zakona.

Asociacija pri tem ne zagovarja nespremenljivosti sedanjega modela, temveč priporoča, naj bo nova ureditev najmanj tako koherentna, odprta in odporna proti političnemu vplivu kot veljavna.

Preberite več

Kdo naj presoja delo v kulturi? Odzvali smo se na predlog Pravilnika o strokovnih komisijah

Društvo Asociacija je Ministrstvu za kulturo poslalo odziv na predlog novega Pravilnika o strokovnih komisijah ter pripravilo dva konkretna normativna modela njegove dopolnitve. Prednostni model ohranja presojo statusnih pravic pri področnih komisijah, alternativni pa za primer ohranitve horizontalne statusne komisije določa obvezno vključitev področne stroke. Oba modela obenem krepita pluralnost, samostojnost in sledljivost dela komisij.

Pravilnik ureja število in področja stalnih strokovnih komisij, postopek njihovega imenovanja, naloge, način dela, preprečevanje nasprotja interesov, dokumentiranje odločanja in plačilo članov. Gre zato za izvedbeni predpis, ki pomembno vpliva na strokovno presojo javnih kulturnih programov in projektov, programov javnih zavodov, statusnih pravic ter drugih zadev s področja javnega interesa za kulturo.

Preberite več

Asociacija poizveduje: intervjuji z deležniki – Mestna občina Maribor

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno-umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno-umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je šesti od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Maribor (MOM), drugi največji občini, ki ima za Ljubljano največ kulturnih programov, organizacij in delavcev. O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavniki NVO in samostojnimi delavci v kulturi.

Na naša vprašanja so odgovarjale tri kulturne delavke: pesnica, publicistka in založnica Anja Zag Golob, koreografinja Mojca Kasjak ter pedagoginja, producentka in vizualna umetnica Maja Pegan; slednja je ločeno odgovarjala tudi v imenu organizacije Hiša! Društvo za ljudi in prostore. Producentka Petra Hazabent je prav tako odgovarjala v dveh vlogah, kot samostojna kulturna delavka ter predstavnica Društva za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB. Poleg tega smo govorili še z Urošem Kaurinom s Kulturno-umetniškega društva Moment, ki se ukvarja z razvojem neodvisnega gledališča, Katjo Sreš s Kulturno-umetniškega društva Coda, v okviru katerega deluje glasbena šola, društvo pa se ukvarja tudi z organizacijo koncertov, ter Miho Horvatom z Ustanove Fundacija Sonda, ki deluje na področju teorije in prakse avdiovizualne umetnosti. V imenu MOM je odgovarjal Bojan Golčar s Sektorja za kulturo v Uradu za kulturo in mladino.

Preberite več

Konferenca NE ŽIVIMO SAMO OD KRUHA: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?

Društvo Asociacija v sodelovanju s partnerji doma in v tujini organizira mednarodno konferenco o povezovanju kulture, zdravja in socialnega predpisovanja z naslovom NE ŽIVIMO SAMO OD KRUHA: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Konferenca bo 8. oktobra 2026 v Kinu Šiška v Ljubljani združila strokovnjake s področij kulture, umetnosti, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik.

Konferenca bo odprla vprašanje, kakšno vlogo lahko ima umetnost v sistemih podpore zdravju in dobremu počutju ter kako naj se področje kulture in zdravja razvija na sistemski ravni. Raziskave vse bolj potrjujejo pozitivne učinke sodelovanja v kulturnih in umetniških dejavnostih na zdravje, duševno zdravje, dobro počutje, socialno povezanost in vključevanje. Hkrati se v Evropi razvijajo novi modeli povezovanja kulture z zdravstvenimi in socialnimi sistemi, med njimi tudi socialno predpisovanje ter predvsem model “Umetnost na recept”.

Registriraj se

Prijave na konferenco so odprte.

Preberite več

Stališče društva Asociacija glede Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in poziv k oddaji podpisa za naknadni zakonodajni referendum

V društvu Asociacija se pridružujemo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Pri tem želimo poudariti, da ne problematiziramo zgolj vsebine zakona, temveč tudi način njegovega sprejemanja. Zakoni, ki pomembno posegajo v pravice ljudi, socialno varnost in delovanje javnih sistemov, morajo biti sprejeti v postopku, ki omogoča tehtno parlamentarno in javno razpravo, preverjanje njihovih posledic ter sodelovanje tistih, na katere bodo spremembe neposredno vplivale. ZIURS namreč ne ureja enega samega, jasno omejenega interventnega vprašanja. Posega v davčni sistem, socialne prispevke, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo, delovna razmerja, položaj samozaposlenih ter organizacijo zdravstvene dejavnosti. Gre za vrsto sistemskih sprememb, združenih v enem zakonu.

Prav zato se nam zdi pomembno, da o zakonu ne razpravljamo samo skozi vprašanje, ali je posamezen ukrep na prvi pogled ugoden ali neugoden. Vprašati se moramo tudi, kakšne posledice imajo ti ukrepi skupaj, kdo jih bo dolgoročno plačal in ali je takšne sistemske spremembe mogoče odgovorno sprejemati brez temeljite javne in parlamentarne razprave.

V društvu Asociacija zakonu nasprotujemo tudi zaradi njegovih vsebinskih posledic. Ocenjujemo, da bi njegova uveljavitev pomenila dodatno zmanjšanje prihodkov zdravstvene in pokojninske blagajne ter nadaljnjo prekarizacijo trga dela. To je za nas posebej pomembno, ker zastopamo delavke in delavce v kulturi, kjer se s posledicami prekarizacije soočamo vsakodnevno.

Podpiramo ukrepe, ki ljudem omogočajo dostojno življenje in višji razpoložljivi dohodek. Ne podpiramo pa rešitev, pri katerih se kratkoročno izboljšanje položaja posameznika financira z zmanjševanjem njegove dolgoročne socialne varnosti ali z dodatnim krčenjem skupnih socialnih sistemov.

Zato vas pozivamo, da oddate svoj podpis za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ZIURS. To lahko storite fizično na vsaki upravni enoti v poslovnem času ali elektronsko prek e-Uprave.

E-PODPIS LAHKO ODDAŠ TU

Preberite več

Asociacija poizveduje: intervjuji z deležniki – Mestna občina Nova Gorica

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno-umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno-umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je peti od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Nova Gorica (MONG). O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavniki NVO in samostojnimi delavci v kulturi.

Na naša vprašanja sta odgovarjali kulturni delavki Sendi Mango, intermedijska umetnica in članica kolektiva BridA, ter kantavtorica, pesnica in prevajalka Sabina Vostner. Nataša Kovšca je odgovarjala v imenu Galerije Gong, Tadej Stolič pa za Kulturno-umetniško društvo MORGAN, ki organizira glasbene festivale in koncerte. V imenu MONG je odgovarjala Marinka Saksida z Oddelka za družbene dejavnosti.

Preberite več

Roke v Vis! Asociacija na Kooperativinem modulu na 10. Zeleni akademiji

Med 21. in 26. avgustom je v Komiži na otoku Vis potekala 10. Zelena akademija, v sklopu katere je potekal tudi vsebinski modul, ki ga je organizirala Kooperativa, regionalna mreža za kulturo na Zahodnem Balkanu, katerega soustanoviteljica je tudi Asociacija. Pogovori so potekali predvsem na temo branjenja prostorov avtonomnih kulturnih in družbenih centrov, pa tudi na temo feministične politične ekologije v sodobnih kontekstih. V imenu društva se je programa udeležil predsednik Uroš Veber.

Preberite več