Zagovorništvo

Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni občini Koper in na obali

Občine slovenske Istre se na različnih področjih zgodovinsko povezujejo na medobčinski ravni in prav nič drugače ni na področju kulture. V decembru 2021 so tako, na podlagi sodelovanja pri prijavi za poridobitev naziva Evropska prestolnica kulture 2025 izdale prvo skupno kulturno strategijo. Istrska kulturna strategija Kultura.PIKA[i] (strategija) je prva skupna kulturna strategija občin Piran, Izola, Koper in Ankaran za obdobje 2021 – 2030. Skupna kulturna strategija vseh občin je nov in relativno splošen dokument. Vse omenjene občine, z izjemo Ankarana, imajo sicer svoje programe za kulturo. Skupna strategija programov ne nadomešča, ampak jih, kot sami pravijo, nadgrajuje. Strategija je tako v resnici zarisala zgolj splošne smernice, ki jim bodo občine skušale slediti. Tako so se med drugim zavezali skupni podpori vrhunskim glasbenim prireditvam in festivalom, pa krepitvi gledališče produkcije. Zapisali so tudi, da želijo okrepiti vlogo prepoznavnih filmskih festivalov in zagotoviti boljšo infrastrukturo, ki bo omogočala izvajanje filmske vzgoje za mlade. Na področju intermedijske umetnosti so se zavezali institucionalnemu priznanju področja, ureditvi financiranja in zagotavljanju primerne infrastrukture.

Preberite več

Asociacija poizveduje: intervjuji z deležniki – Mestna občina Koper (z obalo)

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno – umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno – umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je drugi od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Koper (MOK) in obalnimi akterji. O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavnikoma NVO in samostojnim delavcem v kulturi.

Pogovarjali smo se z oblikovalcem Martinom Zelenkom Polesom, s kulturno-izobraževalnim društvom PiNA, ki deluje na področju neformalnega izobraževanja, umetnosti in kulture ter zastopništva, Jasno Dadles s kulturnega društva Lib-Art, ki organizira piranski Tartini festival, s predstavnikom Športnega kulturnega društva Bali Koper ter s predstavnikom MOK. V Kopru in na obali odgovori občine in kulturnih akterjev ne kažejo povsem enotne slike, predvsem na ravni razumevanja profesionalnega kulturnega dela. Še vedno je tudi nekaj odprtih vprašanj na področju stabilnega financiranja, kulturne infrastrukture, pogojev za delo ter dojemanje razlike med profesionalno in ljubiteljsko kulturo s strani oblasti.

Preberite več

Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni občini Kranj

Pred vami je krajša analiza stanja kulture in umetnosti v mestni občini Kranj (MOK). Če želimo razumeti koliko MOK namenja za kulturo moramo najprej pojasniti določene proračunske postavke. Sredstva za kulturo se skrivajo pod postavko Kultura, šport in nevladne organizacije, kamor sodijo nepremična in premična kulturna dediščina, ohranjanje kulturne dediščine, knjižničarstvo in založništvo, programi v kulturi, ljubiteljska kultura in drugi programi v kulturi, šport, programi za mladino itd. Za kulturo in umetnost je ključen krovni program 18 – Programi v kulturi.

Preberite več

Asociacija poizveduje: intervjuji z deležniki – Mestna občina Kranj

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno – umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je tretji od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Kranj (MOK). O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavnikom NVO in samostojnim delavcem v kulturi.

Pogovarjali smo se s plesalcem Mitjo Obedom, Darčijem Kruševacom z društva SubArt, predstavnico Kulturnega društva Qulenium, vizualno umetnico in samozaposleno v kulturi Marušo Štibelj, Darčijem Kruševcem iz društva SubArt, Likovnim društvom Kranj ter predstavniki MOK. Sogovorniki ugotavljajo, da ima Kranj raznoliko kulturno ponudbo, ki pa je hkrati tudi omejena, predvsem zaradi sicer razumljivega poudarjanja pomena javnih zavodov ter manj neodvisnih ustvarjalcev; pogoji samozaposlenih ustvarjalcev tudi niso optimalni. Tako kot v drugih občinah ostajajo odprta vprašanja na področju stabilnega financiranja, kulturne infrastrukture, pogojev za delo ter dojemanje razlike med profesionalno in ljubiteljsko kulturo s strani oblasti.

Preberite več

Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni občini Celje

Pred vami je analiza stanja kulture in umetnosti v Mestni občini Celje (MOC). V naslednjih dveh mesecih bomo na spletni strani Asociacije objavili analize za šest izbranih slovenskih mestnih občin skupaj s preglednimi članki, ki bodo vsebovali intervjuje z relevantnimi deležniki  v občini. V nadaljevanju podajamo kratek pregled stanja neodvisne kulture in umetnosti v MOC, pri čemer poseben poudarek namenjamo financiranju nevladnih organizacij s področja kulture in samostojnih delavk in delavcev v kulturi.

Preberite več

Asociacija poizveduje: intervjuji z deležniki – Mestna občina Celje

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno – umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno – umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je tako prvi od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Celje (MOC). O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavnikom NVO in predstavnico samostojnih delavk v kulturi.

Pogovarjali smo se z dramaturginjo, književnico in kritičarko Brino Jenček, s predstavniki Hiše kulture Celje (HKC), zavoda, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, še posebej na področju glasbe ter s Tanjo Oprešnik, ki je odgovarjala v imenu MOC. Odgovori sicer kažejo relativno enotno sliko, saj se intervjujanci strinjajo o pomembnih premikih v zadnjih letih, predvsem pri strateškem načrtovanju kulturnih politik in podpornih mehanizmih. Odprta pa ostajajo nekatera bistvena vprašanja, povezana predvsem s stabilnim financiranjem, infrastrukturo in ustreznimi pogoji za profesionalno delo.

Preberite več

Pomembno opozorilo samostojnim delavcem v kulturi: preverite odločbe o bolniškem nadomestilu

Asociacija opozarja samostojne delavce v kulturi, naj ob prejemu odločbe Ministrstva za kulturo o priznanju dnevnega bolniškega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe pozorno preverijo njeno vsebino.

Na podlagi primera, pri katerem je Asociacija nudila pravno podporo pri uveljavljanju pravnega varstva, so se odprla pomembna vprašanja glede pravilnosti pravne podlage in načina odmere višine nadomestila. Ker lahko vprašanja, odprta v konkretnem postopku, vplivajo tudi na druge odločbe, izdane samostojnim delavcem v kulturi v letu 2026, Asociacija priporoča posebno pozornost pri preverjanju prejetih odločb. V nadaljevanju preberite na kaj morate biti pozorni.

Preberite več

Asociacija na Nacionalnem svetu za kulturo: finančna negotovost za kulturo pomeni večmilijonsko škodo

Na 11. seji Nacionalnega sveta za kulturo, ki je 27. julija 2026 potekala na Ministrstvu za kulturo in sta se je udeležili tudi ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc ter državna sekretarka Uršula Menih-Dokl, so člani sveta obravnavali posledice napovedanih rezov v kulturi. Razprava se je osredotočila predvsem na finančno vrzel, ki jo je novo vodstvo ministrstva zaznalo v proračunu Ministrstva za kulturo, ter na njene posledice za izvajanje kulturnih programov in projektov, vključno s prošnjo upravičencem, naj do sprejetja rebalansa proračuna ne vlagajo zahtevkov za izplačila. V okviru razprave na temo je strokovna vodja Asociacije Polona Torkar predstavila ključne ugotovitve hitre analize posledic zaustavitve javnih razpisov in zamikov pri financiranju kulturnih programov in projektov, celotno analizo pa posredovala Ministrstvu za kulturo in Nacionalnemu svetu za kulturo. Na dnevnem redu sta bili ob tej točki še črpanje kohezijskih sredstev ter seznanitev s stanjem glede novoustanovljenega Muzeja slovenske osamosvojitve ter Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti.

PREBERITE: ANALIZA HITRE ANKETE O POSLEDICAH POTEZ MK

Preberite več

ANKETA: Pomagajte nam oceniti posledice zadrževanja postopkov in izplačil na Ministrstvu za kulturo

Ministrstvo za kulturo je zaradi priprave rebalansa začasno zaustavilo številne postopke in izplačila. Ker želimo pridobiti čim bolj celovito sliko posledic zaustavitve za (nevladno) kulturo, v Asociaciji zbiramo podatke o vplivu teh zamikov na delo organizacij, samozaposlenih in drugih izvajalcev v kulturi.

Izpolnjevanje ankete traja približno 10 minut, podatke pa zbiramo do 20. julija 2026.

IZPOLNI ANKETO in prispevaj svoj vpogled.

Preberite več

Kaj storiti ko uprava obstane? ZUP za kulturo s prof. dr. Polonco Kovač

V društvu Asociacija nadaljujemo s serijo izobraževanj, namenjenih krepitvi znanj in kompetenc samozaposlenih v kulturi ter nevladnih organizacij na področju kulture.

V času, ko se številni samostojni delavci v kulturi, nevladne organizacije in drugi kulturni delavci soočajo z negotovostjo zaradi zastojev v upravnih postopkih in zamud pri odločanju ter izplačevanju razpisnih sredstev, postaja razumevanje upravnih postopkov pomembno orodje za učinkovitejšo uveljavitev pravic. Dobro poznavanje pravil postopka lahko pomaga pri razumevanju, kaj lahko od upravnih organov pričakujemo, kako ukrepati procesnih zapletih ter kako uporabiti sredstva, ki so nam na voljo.

Zato vas vabimo na tematski seminar s prof. dr. Polonco Kovač, profesorico upravnega prava in javne uprave na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani.

PRIJAVA NA IZOBRAŽEVANJE

Preberite več