Konzorcij vsebinskih mrež je sestavljen iz vsebinskih mrež, ki na različnih področjih združujejo nevladne organizacije. Področje nevladniške kulture pokriva Asociacija.
Konzorcij vsako leto koordinira druga vsebinska mreža. Od Slovenske filantropije je v začetku leta 2017 koordinacijo prevzela Mreža za prostor.
Sredi aprila je s svojim delom nadaljevala Delovna skupina Mestne občine Ljubljana (MOL) za trajni dialog z nevladnimi organizacijami na področju kulture in samozaposlenimi v kulturi.
Gre za primer dobre prakse vključevanja javnosti, ki se je tudi na pobudo Asociacije na MOL vzpostavila že pred leti, in ki z rednim srečevanjem omogoča civilni dialog o ključnih smernicah in izvajanju kulturne politike na lokalni ravni.
Sredi aprila je potekala četrta seja delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi. Glavna tema so bili samozaposleni in avtorske pravice ter uresničevanje 82. b člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) na primeru RTV Slovenije.
Na seji je kot član skupine za trajni dialog sodeloval tudi Tadej Meserko, sicer član Asociacije.
27. marca smo strokovna in stanovska društva ministru za kulturo poslala pismo, v katerem ga pozivamo, da jasno predstavi časovnico, kdaj bodo na ministrstvu preučili delo ekspertne skupine za pregled kriterijev Uredbe o samozaposlenih, ki je z delom zaključila že konec februarja.
Zanimalo nas je tudi, kdaj bodo ponovno dali v javno obravnavo Uredbo o samozaposlenih, skladno s predlogi ekspertne skupine o znižanju kriterijev za pridobitev plačila prispevkov.
V Asociaciji z veseljem predstavljamo prvo celostno strokovno raziskavo “Kulturno-umetnostna vzgoja in nevladni sektor v kulturi, analiza stanja v letu 2015.” Gre za področje, ki do zdaj ni bilo poglobljeno in samostojno raziskano, hkrati pa ne pozna sistematične ureditve, kljub dokazanim potencialom in obstoječim primerom dobrih praks.
Na Asociaciji smo se zato odločili, da stanje na terenu natančno in strokovno ocenimo. Verjamemo namreč, da je lahko le tovrsten pristop podlaga za informirano sprejemanje učinkovitih ukrepov sistematičnega urejanja področja na ravni zakonodaje in prakse.
SCCA je leta 2000 nastal na temeljih Sorosovega centra za sodobne umetnosti. Ukvarjajo se z raziskovanjem, produkcijo in izobraževanjem na področju sodobne umetnosti. Izjemno odmevno je njihovo izobraževanje na področju kuriranja in kritike, hkrati pa sistematično razvijajo arhiviranje video dokumentacijo s področja sodobne umetnosti tako iz slovenskega kot mednarodnega prostora.
O izzivih delovanja na teh področjih smo se za tokratno Kulturosfero pogovarjali z direktorjem SCCA Dušanom Dovčem, sicer tudi članom upravnega odbora Asociacije.
V sklopu javne razprave smo se na Asociaciji odzvali na predlagane spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), s katerim ministrstvo za delo izpolnjuje nalogo ustavnega sodišča, ki je na podlagi opozorila Asociacije in postopka urada varuhinje človekovih pravic razsodilo, da je pripisovanje fiktivnih prihodkov neustavno.
Želimo si, da se v novem zakonu breme dokazovanja realnega dohodka samozaposlenih v kulturi ne prenaša na posameznika, temveč na center za socialno delo (CSD).
Sredi februarja je začela ponovno delovati delovna skupina za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi. Skupina je v stari sestavi svoje delo zaključila s koncem mandata prejšnje ministrice za kulturo. Do zdaj so se odvile štiri seje, od tega je bila ena korespondenčna.
Naslednja seja je sklicana za 11. april.
Predstavniki Asociacije so marca med drugim nastopili na Nacionalnem svetu za kulturo (NSK), kar je odmevalo tudi v različnih medijih.
Mediji so o nas poročali predvsem v luči raziskave o kulturno umetnostni vzgoji, ki smo jo predstavili na NSK.
Da preprečimo dolgotrajne bolezni, je ključno, da samozaposlenim v kulturi država kot skrbnik razvoja kulture, katere temeljni gradnik so prav samozaposleni, omogoči dostojno okrevanje in finančno nadomestilo v času bolniške odsotnosti.
Zato se je Asociacija v sklopu javne razprave odzvala na predlog novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1). Predlagamo uvedbo bolnišk od četrtega dne bolezni dalje.