Diskusija o ključnih izzivih kulturne politike je septembra odmevala tudi v medijih.
Stališča Asociacije so odmevala predvsem v zvezi s spreminjanjem kulturnega modela in osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo.
V oktobrski Kulturosferi uvajamo novo kolumnistično rubriko Kulturna premišljevanja, v kateri bodo različni pisci podali svoja mnenja o aktualnih vprašanjih kulturne politike.
Tokrat smo za mnenje glede nastajajočega Nacionalnega programa za kulturo 2018 – 2025 prosili doc. dr. Andreja Srakarja, nekdanjega predsednika Asociacije.
Ministrstvo za kulturo je objavilo razpis za izbor sofinanciranih javnih kulturnih programov na področju umetnosti za prihodnja štiri leta. Ta razpis je temeljni mehanizem podpiranja neodvisne umetnosti. A razpis je tokrat napisan tako, da s svojimi zahtevami onemogoča rast, razvoj in delovanje nevladnih organizacij v kulturi.
Zato smo v ponedeljek, 2. oktobra 2017, na Društvu Asociacija organizirali novinarsko konferenco.
Asociacija je v četrtek, 24. avgusta v Stari mestni elektrarni skupaj z Zavodom Bunker soorganizirala razpravo o kulturnem turizmu in festivalih.
Govorili smo o tem, kako vzpostaviti vez med turizmom in festivali, ki bo v prid trajnostnemu razvoju obeh panog, predvsem pa obiskovalcem umetniških prireditev. Predstavniki nevladnih organizacij so pozdravili pobude vključevanja kulturnih vsebin v strategijo turizma, a so z dosedanjimi verzijami državne strategije za razvoj kulturnega turizma nezadovoljni.
Na sedmi seji Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi, ki je na ministrstvu za kulturo potekala 12. septembra, je bila ena od točk dnevnega reda tudi resna razprava o Nacionalnem programu za kulturo (NPK) 2018 – 2025.
Spomnimo, da so člani dialoške skupine sicer dobili nekaj gradiv že na prejšnjih dveh sejah, a je bilo gradivo na peti seji zelo skopo in so ga člani prejeli prepozno, gradivo za šesto sejo, pa je bilo sicer celovito, a so ga člani ponovno prejeli manj kot 24 ur pred sejo. Na isti dan, kot je potekala šesta seja dialoške skupine, je bila tudi javna predstavitev NPK, tako da so člani gradivo prejeli praktično istočasno kot širša javnost, kar pomeni, da besedilo ni bilo predhodno usklajeno z dialoško skupino.
Zakon o Prešernovi nagradi je šel skozi zadnjo fazo potrjevanja. Potem ko so bile spremembe zakona potrjene na 22. redni seja Odbora za kulturo v Državnem zboru RS, je bil zakon 19. septembra potrjen tudi na plenarni seji.
Asociacija se je od samega začetka javne razprave zavzemala za vključitev spolne uravnoteženosti zakona in veseli nas, da končna različica zakona deloma vključuje tudi predloge Asociacije.
V državnem zboru bo na odboru za kulturo kmalu v obravnavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi. Uvedel bo t.i obvezni delež za umetnost, za katerega si Asociacija prizadeva že več let.
Zakon predvideva, da bodo morale javne investicije v infrastrukturo (denimo obnove in novogradnje) poslej del projektnih sredstev nameniti tudi opremi teh zgradb oziroma javnih prostorov za umetniška dela.
Ministrstvo RS za kulturo (MK) je v javno razpravo poslalo osnutek Nacionalnega programa za kulturo (NPK), ki je v strokovni javnosti naletel na veliko pomislekov. To je bilo jasno razvidno tudi na današnji novinarski konferenci, na kateri so spregovorili kulturniki iz različnih sektorjev kulturniške javnosti.
Zbrani so izrazili vsaj zadržanost do NPK, večina pa mu je odkrito nasprotovala. Gre za pomemben signal strokovne javnosti, ki bi ga moralo resno vzeti tudi ministrstvo za kulturo.
Nadgradnja Asociacijinega glasila Kulturosfera zajema tudi vzpostavitev nove rubrike z imenom Kulturna politika v EU. Rubrika bo posvečena predvsem spremljanju kulturne politike na evropski ravni, vsebovala pa bo vse, od sprememb evropske zakonodaje, do večjih sprememb na področju kulture v posameznih evropskih državah ali na ravni Evropske komisije.
V prvi edicij rubrike objavljamo novico o novi raziskavi, ki stremi tudi k vplivanju na lokalne odločevalce na področju kulture.
Ob spremljanju področja kulture naletimo v Asociaciji na precejšnje število za ustvarjalce in producente v kulturi zanimivih razpisov, zato smo se odločili, da informacije o potencialnih možnostih financiranja posredujemo tudi po naših komunikacijskih kanalih.
Prva izvedba rubrike Evro na evro, ki vključuje evropske razpise, je glede na poletje po obsegu sicer nekoliko krajša, a vseeno vključuje nekaj zanimivih razpisnih priložnosti.