Novice

Analiziramo: Koalicijska pogodba za mandat 2026 – 2030

Koalicijska pogodba za mandatno obdobje 2026–2030 predstavlja temeljne usmeritve aktualne vlade na različnih področjih javnega delovanja, med katerimi imata pomembno mesto tudi kultura in umetnost. Področje kulture ni pomembno zgolj zaradi ohranjanja kulturne dediščine in razvoja umetniškega ustvarjanja, temveč ima širši družbeni pomen, saj vpliva na identiteto, ustvarjalnost, izobraževanje in vsesplošno povezanost družbe.

V nadaljevanju je predstavljena analiza koalicijske pogodbe z vidika predvidenih učinkov na področje kulture, možnega vpliva na kulturno-umetniški sektor ter širših družbenih posledic. Posebna pozornost je namenjena vprašanjem financiranja kulture, položaju nevladnih organizacij, statusu samostojnih delavcev v kulturi, medijski in avtorskopravni zakonodaji ter prihodnjemu razvoju kulturnih politik. Namen analize je oceniti, katere zaveze predstavljajo priložnosti za izboljšanje položaja sektorja, pri katerih se pojavljajo morebitna tveganja in katere bi za sektor pomenile nazadovanje glede na obstoječe stanje. Analiza pri tem izhaja iz razumevanja kulture kot povezanega ekosistema, v katerem imajo javni zavodi, nevladne organizacije, samostojni delavci v kulturi, ljubiteljska kultura, občinstva in drugi deležniki različne, vendar medsebojno povezane vloge.

POVEZAVA DO KOALICIJSKE POGODBE

Preberite več

Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni občini Koper in na obali

Občine slovenske Istre se na različnih področjih zgodovinsko povezujejo na medobčinski ravni in prav nič drugače ni na področju kulture. V decembru 2021 so tako, na podlagi sodelovanja pri prijavi za poridobitev naziva Evropska prestolnica kulture 2025, izdale prvo skupno kulturno strategijo. Istrska kulturna strategija Kultura.PIKA [i] (strategija) je prva skupna kulturna strategija občin Piran, Izola, Koper in Ankaran za obdobje 2021 – 2030.

Skupna kulturna strategija vseh občin je nov in relativno splošen dokument. Vse omenjene občine z izjemo Ankarana imajo sicer svoje programe za kulturo. Skupna strategija programov ne nadomešča, ampak jih, kot sami pravijo, nadgrajuje. Strategija je tako v resnici zarisala zgolj splošne smernice, ki jim bodo občine skušale slediti. Tako so se med drugim zavezali skupni podpori vrhunskim glasbenim prireditvam in festivalom in h krepitvi gledališke produkcije. Zapisali so tudi, da želijo okrepiti vlogo prepoznavnih filmskih festivalov in zagotoviti boljšo infrastrukturo, ki bo omogočala izvajanje filmske vzgoje za mlade. Na področju intermedijskih umetnosti so se zavezali institucionalnemu priznanju področja, ureditvi financiranja in zagotavljanju primerne infrastrukture.

Preberite več

Asociacija poizveduje: intervjuji z deležniki – Mestna občina Koper (z obalo)

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno – umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno – umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je drugi od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Koper (MOK) in obalnimi akterji. O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavnikoma NVO in samostojnim delavcem v kulturi.

Pogovarjali smo se z oblikovalcem Martinom Zelenkom Polesom, s kulturno-izobraževalnim društvom PiNA, ki deluje na področju neformalnega izobraževanja, umetnosti in kulture ter zastopništva, Jasno Dadles s kulturnega društva Lib-Art, ki organizira piranski Tartini festival, s predstavnikom Športnega kulturnega društva Bali Koper Jako Miklavčičem, s predsednikom Društva Izolani, sicer kulturnikom Dragom Mislejem – Mefom, s Majo Bavdaž Gross, umetniško vodjo MCLU Koper, s predstavnikom Klub urbanega razvoja in alternative – Inde Drugje Matijo Gregoričem ter s predstavnikom MOK Mitjo Volčanškom.

.V Kopru in na obali odgovori občine in kulturnih akterjev ne kažejo povsem enotne slike, predvsem na ravni razumevanja profesionalnega kulturnega dela. Še vedno je tudi nekaj odprtih vprašanj na področju stabilnega financiranja, kulturne infrastrukture, pogojev za delo ter dojemanje razlike med profesionalno in ljubiteljsko kulturo s strani oblasti.

Preberite več

Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni občini Kranj

Pred vami je krajša analiza stanja kulture in umetnosti v mestni občini Kranj (MOK). Če želimo razumeti, koliko MOK namenja za kulturo, moramo najprej pojasniti določene proračunske postavke. Sredstva za kulturo se skrivajo pod postavko Kultura, šport in nevladne organizacije, kamor sodijo nepremična in premična kulturna dediščina, ohranjanje kulturne dediščine, knjižničarstvo in založništvo, programi v kulturi, ljubiteljska kultura in drugi programi v kulturi, šport, programi za mladino itd. Za kulturo in umetnost je ključen krovni program 18 – Programi v kulturi.

Preberite več

Asociacija poizveduje: intervjuji z deležniki – Mestna občina Kranj

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki kulturno-umetniške scene ter jih objavimo v obliki preglednih člankov. Ob njih pripravljamo tudi krajše analize stanja kulturno-umetniške produkcije v posameznih občinah. Pred vami je tretji od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Kranj (MOK). V okviru priprave prispevka smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot tudi s predstavniki nevladnega sektorja in samostojnimi delavci v kulturi.

Svoje poglede so predstavili plesalec Mitja Obed, Darči Kruševac iz društva SubArt, predsednica Kulturnega društva Qulenium Saša Lončar, vizualna umetnica in samozaposlena v kulturi Maruša Štibelj, Martina Marenčič, umetniška vodja festivala MFLU, ki je odgovarjala v imenu Likovnega društva Kranj, ter Sandro Sebeglia kot predstavnico Mestne občine Kranj.

Sogovorniki ugotavljajo, da Kranj odlikuje raznolika kulturna ponudba, katere razvoj pa je hkrati omejen zaradi izrazite, a lahko tudi razumljive usmerjenosti podpore v javne zavode, medtem ko je položaj neodvisnih ustvarjalcev in samostojnih delavcev v kulturi slabše prepoznan. Kot v številnih drugih občinah tudi v Kranju ostajajo odprta vprašanja stabilnega financiranja, dostopne kulturne infrastrukture, ustreznih pogojev za delo ter razumevanja razlik med profesionalno in ljubiteljsko kulturo pri oblikovanju občinskih kulturnih politik.

Preberite več

Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni občini Celje

Pred vami je analiza stanja kulture in umetnosti v Mestni občini Celje (MOC). V naslednjih dveh mesecih bomo na spletni strani Asociacije objavili analize za šest izbranih slovenskih mestnih občin skupaj s preglednimi članki, ki bodo vsebovali intervjuje z relevantnimi deležniki  v občini. Do zbira vtisov deležnikov nevladne kulture, ki deluje v Celju, lahko dostopate tukaj.

V nadaljevanju podajamo kratek pregled stanja neodvisne kulture in umetnosti v MOC, pri čemer poseben poudarek namenjamo financiranju nevladnih organizacij s področja kulture in samostojnih delavk in delavcev v kulturi.

Preberite več

Asociacija na Nacionalnem svetu za kulturo: finančna negotovost za kulturo pomeni večmilijonsko škodo

Na 11. seji Nacionalnega sveta za kulturo, ki je 27. julija 2026 potekala na Ministrstvu za kulturo in sta se je udeležili tudi ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc ter državna sekretarka Uršula Menih-Dokl, so člani sveta obravnavali posledice napovedanih rezov v kulturi. Razprava se je osredotočila predvsem na finančno vrzel, ki jo je novo vodstvo ministrstva zaznalo v proračunu Ministrstva za kulturo, ter na njene posledice za izvajanje kulturnih programov in projektov, vključno s prošnjo upravičencem, naj do sprejetja rebalansa proračuna ne vlagajo zahtevkov za izplačila. V okviru razprave na temo je strokovna vodja Asociacije Polona Torkar predstavila ključne ugotovitve hitre analize posledic zaustavitve javnih razpisov in zamikov pri financiranju kulturnih programov in projektov, celotno analizo pa posredovala Ministrstvu za kulturo in Nacionalnemu svetu za kulturo. Na dnevnem redu sta bili ob tej točki še črpanje kohezijskih sredstev ter seznanitev s stanjem glede novoustanovljenega Muzeja slovenske osamosvojitve ter Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti.

PREBERITE: ANALIZA HITRE ANKETE O POSLEDICAH POTEZ MK

Preberite več

ANKETA: Pomagajte nam oceniti posledice zadrževanja postopkov in izplačil na Ministrstvu za kulturo

Ministrstvo za kulturo je zaradi priprave rebalansa začasno zaustavilo številne postopke in izplačila. Ker želimo pridobiti čim bolj celovito sliko posledic zaustavitve za (nevladno) kulturo, v Asociaciji zbiramo podatke o vplivu teh zamikov na delo organizacij, samozaposlenih in drugih izvajalcev v kulturi.

Izpolnjevanje ankete traja približno 10 minut, podatke pa zbiramo do 20. julija 2026.

IZPOLNI ANKETO in prispevaj svoj vpogled.

Preberite več

Kaj storiti ko uprava obstane? ZUP za kulturo s prof. dr. Polonco Kovač

V društvu Asociacija nadaljujemo s serijo izobraževanj, namenjenih krepitvi znanj in kompetenc samozaposlenih v kulturi ter nevladnih organizacij na področju kulture.

V času, ko se številni samostojni delavci v kulturi, nevladne organizacije in drugi kulturni delavci soočajo z negotovostjo zaradi zastojev v upravnih postopkih in zamud pri odločanju ter izplačevanju razpisnih sredstev, postaja razumevanje upravnih postopkov pomembno orodje za učinkovitejšo uveljavitev pravic. Dobro poznavanje pravil postopka lahko pomaga pri razumevanju, kaj lahko od upravnih organov pričakujemo, kako ukrepati procesnih zapletih ter kako uporabiti sredstva, ki so nam na voljo.

Zato vas vabimo na tematski seminar s prof. dr. Polonco Kovač, profesorico upravnega prava in javne uprave na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani.

PRIJAVA NA IZOBRAŽEVANJE

Preberite več

Večletni proračun EU 2028-2034: pogled kulturnega sektorja

Vir: Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS).

Medtem ko v Sloveniji poteka boj za interpretacijo proračuna za leto 2026 in koalicija ne skriva želje, da se ta čim prej napiše na novo, se na novo piše tudi dolgoročni proračun Evropske unije, poimenovan Večletni finančni okvir oz. najpogosteje skrajšano kar v MFF (Multianual Financial Framework). Ta bo za obdobje 2028-2034 opredelil strukturo porabe sredstev EU, s tem pa mehanizme podpore, ki so izjemno pomembni tudi prihodnost slovenske kulture, zlasti na področju mednarodnega povezovanja, raziskovanja in razvoja sektorja.

V analizi želimo kar najbolj shematsko in razumljivo predstaviti način in pomen trenutnih procesov glede sprejemanja MFF, predvsem skozi prizmo sprejemanja programa AgoraEU. To je namreč program, v katerega se bo prenesel za kulturo najpomembnejši mehanizem, ki ga dobro poznajo številne NVO, pa tudi javni zavodi in podjetja, program Ustvarjalna Evropa. Ta se bo v novem finančnem okviru združil s programom CERV (Državljani, enakost, pravice in vrednote oz. Citizens, Eqality, Rights, Values), ki ga je EU vzpostavila v trenutno veljavnem večletnem proračunu. Evropska komisija, ki je pripravljala prvo različico novega MFF, se je namreč odločila predlagati poenostavitev strukture upravljanja, tako da se v prihajajočem obdobju predvidoma izvaja manj ločenih programov, ti pa postanejo večji in torej manj razpršeni. Tako Komisija predlaga, da se dosedanjih 52 programov združi v 16, obenem pa bi rada več kot 500 regionalnih inštrumentov prepustila v upravljanje neposredno 27 članicam EU in regijam.

Preberite več