Ministrstvo za kulturo je zaradi priprave rebalansa začasno zaustavilo številne postopke in izplačila. Ker želimo pridobiti čim bolj celovito sliko posledic zaustavitve za (nevladno) kulturo, v Asociaciji zbiramo podatke o vplivu teh zamikov na delo organizacij, samozaposlenih in drugih izvajalcev v kulturi.
Izpolnjevanje ankete traja približno 10 minut, podatke pa zbiramo do 20. julija 2026.
IZPOLNI ANKETO in prispevaj svoj vpogled.
Preberite več
V društvu Asociacija nadaljujemo s serijo izobraževanj, namenjenih krepitvi znanj in kompetenc samozaposlenih v kulturi ter nevladnih organizacij na področju kulture.
V času, ko se številni samostojni delavci v kulturi, nevladne organizacije in drugi kulturni delavci soočajo z negotovostjo zaradi zastojev v upravnih postopkih in zamud pri odločanju ter izplačevanju razpisnih sredstev, postaja razumevanje upravnih postopkov pomembno orodje za učinkovitejšo uveljavitev pravic. Dobro poznavanje pravil postopka lahko pomaga pri razumevanju, kaj lahko od upravnih organov pričakujemo, kako ukrepati procesnih zapletih ter kako uporabiti sredstva, ki so nam na voljo.
Zato vas vabimo na tematski seminar s prof. dr. Polonco Kovač, profesorico upravnega prava in javne uprave na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani.
Preberite več
Vir: Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS).
Medtem ko v Sloveniji poteka boj za interpretacijo proračuna za leto 2026 in koalicija ne skriva želje, da se ta čim prej napiše na novo, se na novo piše tudi dolgoročni proračun Evropske unije, poimenovan Večletni finančni okvir oz. najpogosteje skrajšano kar v MFF (Multianual Financial Framework). Ta bo za obdobje 2028-2034 opredelil strukturo porabe sredstev EU, s tem pa mehanizme podpore, ki so izjemno pomembni tudi prihodnost slovenske kulture, zlasti na področju mednarodnega povezovanja, raziskovanja in razvoja sektorja.
V analizi želimo kar najbolj shematsko in razumljivo predstaviti način in pomen trenutnih procesov glede sprejemanja MFF, predvsem skozi prizmo sprejemanja programa AgoraEU. To je namreč program, v katerega se bo prenesel za kulturo najpomembnejši mehanizem, ki ga dobro poznajo številne NVO, pa tudi javni zavodi in podjetja, program Ustvarjalna Evropa. Ta se bo v novem finančnem okviru združil s programom CERV (Državljani, enakost, pravice in vrednote oz. Citizens, Eqality, Rights, Values), ki ga je EU vzpostavila v trenutno veljavnem večletnem proračunu. Evropska komisija, ki je pripravljala prvo različico novega MFF, se je namreč odločila predlagati poenostavitev strukture upravljanja, tako da se v prihajajočem obdobju predvidoma izvaja manj ločenih programov, ti pa postanejo večji in torej manj razpršeni. Tako Komisija predlaga, da se dosedanjih 52 programov združi v 16, obenem pa bi rada več kot 500 regionalnih inštrumentov prepustila v upravljanje neposredno 27 članicam EU in regijam.
Preberite več
V Društvu Asociacija v zadnjih tednih, intenzivneje pa v zadnjih dneh, prejemamo številna zaskrbljena sporočila članov in drugih izvajalcev javnega interesa na področju kulture zaradi zastojev pri izvajanju postopkov, izplačil in financiranja programov ter projektov, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo oziroma z njim povezane osebe javnega prava.
Izvajalci – tako poklicne kot ljubiteljske nevladne organizacije, samostojni delavke in delavci ter javni zavodi – nas obveščajo, da prihaja do različnih oblik zadrževanja
postopkov in izvajanja obveznosti, med drugim:
V maju je Asociacija z vrsto nevladnih organizacij v različnih kontekstih odprla ključna vprašanja svojega položaja v družbi – od sistemskega financiranja vsebinskih mrež, prek javne podobe in komunikacijskih zmožnosti sektorja, do izzivov digitalne preobrazbe in varstva človekovih pravic v informacijski družbi. Kot del Konzorcija vsebinskih mrež NVO je opozorila na neenotno in nesistemsko izvajanje zakonskih obveznosti financiranja, na 12. Dnevu vključujoče informacijske družbe pa je pomagala spodbuditi razpravo o tem, kdo danes pripoveduje zgodbo nevladnih organizacij in kako okrepiti njihovo lastno produkcijo vsebin. V dialogu z Varuhinjo človekovih pravic RS je društvo kot eden od predstavnikov NVO izpostavilo širok spekter izzivov digitalizacije – od dostopnosti in varnosti do vpliva umetne inteligence na kulturno in družbeno delo ter potrebo po bolj vključujočem in pravičnem digitalnem okolju.
Za nedavno prilogo Objektiv časnika Dnevnik smo v društvu odgovarjali na vprašanja glede vpliva politike na kulturo in umetnost ter statusu samostojnih delavcev v kulturi. Dotaknili smo se vprašanja objektivnosti in neodvisnosti pri postopkih podeljevanja pravic ter razlikami med pravnimi normami in konkretno prakso, s katero se srečujemo. Članek Umetnost preživetja v slovenski kulturi lahko preberete na povezavi: https://www.dnevnik.si/objektiv/umetnost-prezivetja-v-slovenski-kulturi-2802135/
Ker članek vsebuje pregleden zbir stališč različnih deležnikov iz polja kulture, tudi del odgovorov našega društva, stališča, ki smo jih zanj prispevali, objavljamo v celoti.
Preberite več
Predsednik Asociacije Uroš Veber in strokovna vodja Polona Torkar sta se 19. in 20. maja v Gdansku na Poljskem udeležila mednarodnega srečanja Resilient Ties, ki je potekalo v okviru platforme BEYOND in mreže Culture Action Europe. Dogodek, ki je povezal države evropske geografske sredine in vzhoda, je v ospredje postavil vprašanja vzdržnosti kulturnega dela, pogojev za delovanje neodvisnega kulturnega sektorja ter pomena solidarnosti in skupnostne podpore v času političnih, ekonomskih in družbenih pritiskov.
Udeleženci in udeleženke so v okviru programa skozi pogovore, delavnice in izmenjavo praks obravnavali izgorelost, prekarne pogoje dela, politične pritiske na kulturo, dostopnost, kulturne politike EU ter povezave med kulturo, zdravjem in družbeno kohezijo. Poseben poudarek smo namenili razumevanju odpornosti ne kot individualne sposobnosti “vzdržati”, temveč kot vprašanju odnosov, institucij in pravičnejše delitve odgovornosti ter tveganj znotraj kulturnega sektorja.
Preberite več
V Asociaciji vabimo vse akterke in akterje, ki delujejo na področju (nevladne) kulture v Sloveniji, da sodelujete v evropski raziskavi State of Culture Barometer 2026 in izpolnete anketo do roka, ki je določen za 31. maja 2026 do 23:59. Za izpolnjevanje ankete, ki je v angleškem jeziku, potrebujete 20 minut, sodelovanje pa je anonimno.
V raziskavi, ki bo vključena v poročilo State of Culture 2026, lahko delite svoje videnje na pomembno vprašanja, kot so:
– s kakšnimi izzivi se danes sooča kulturni sektor,
– ali odločevalci in snovalci politik kulturi namenjajo primerno pozornost,
– kako kulturni delavci in delavke ocenjujejo trenutno stanje kulture v Evropi.
(Foto: Žarko Ćulić)
Uroš Veber se je v imenu Asociacije udeležil dvojnega dogodka, foruma Kultura za razvoj in Jugo-vzhodnega satelitskega srečanja Culture Action Europe Beyond, ki sta med 13. in 16. majem potekala v Skopju v Severni Makedoniji. Najprej je potekal program foruma, namenjenega umetnikom, kulturnim delavcem in predstavnikom mednarodnih kulturnih mrež iz regije, pa tudi širše Evrope, nato pa je do 16. maja sledil program konference Beyond.
Glavni poudarek prvega dne je bil na krepitvi povezav med lokalnimi kulturnimi akterji in Evropo. Govorniki so delili izkušnje iz Severne Makedonije, Balkana in različnih evropskih držav ter odprli razprave o dolgoročnih kulturnih politikah, javnih prostorih za kulturo, mednarodnem mreženju in vlogi kulture v družbenem razvoju.
Preberite več
Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, ter Motovila, Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji, sta na ministra za finance Klemna Boštjančiča 16. aprila 2026 naslovila skupno pismo s pozivom k okrepitvi podpore kulturi v prihodnjem večletnem finančnem okviru Evropske unije (2028–2034). Pismo, ki sta ga v imenu organizacij podpisala Uroš Veber in Mateja Lazar, je bilo poslano tudi več resornim ministrom in predstavnikom Slovenije na evropski ravni.
V času, ko države članice usklajujejo prioritete prihodnjega proračuna EU, smo poudarili, da mora Slovenija podpreti ambicioznejše financiranje kulture. Kultura in umetnost namreč nista le temelj demokratične identitete in družbene kohezije, temveč ključna naložba v ustvarjalni potencial in dolgoročno konkurenčnost Slovenije in Evrope.
Preberite več