V Asociacijinem mesečniku Kulturosfera vsak mesec pregledamo nekaj najbolj zanimivih priložnosti za pridobivanje sredstev samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi.
Aprila se osredotočamo predvsem na rezidenčne programe.
V državnem svetu o trajnostnem razvoju družbe
V Državnem svetu je 21. marca 2019 potekala 11. seja Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport, na kateri je bila med glavnimi točkami vloga stanovskih združenj iz področja kulture v trajnostnem razvoju družbe.
Seje se je udeležila tudi Asociacija, saj so bili obravnavani zakoni, ki so za razvoj kulture velikega pomena, od proračuna za kulturo do Zakona o nevladnih organizacijah.
SERVIS: Samozaposleni in bolniška
Tudi samozaposleni ustvarjalci v kulturi in kreativnih industrijah lahko v določenih situacijah uveljavljajo bolniško nadomestilo za odsotnost z dela, vendar so v tem kontekstu v bistveno slabšem položaju kot redno zaposlene osebe.
V tokratnem prispevku Servisa za ustvarjalce bomo podrobneje predstavili možnosti in omejitve, ki jih imajo samozaposleni pri uveljavljanju nadomestila za odsotnosti z dela v primeru bolezni.
Preberite večPosvet: Izzivi nomadizma in ustvarjanja
Nomad Dance Academy Slovenija, Kino Šiška in društvo Asociacija kot vsebinski partner so 8. marca 2019 organizirali posvet, na katerem so si gostje in udeleženci poskusili odgovoriti na vprašanje, kako ustvariti in povezati rezidence na področju sodobnega plesa v Sloveniji in JV Evropi?
V času, ko mobilnost umetnic in umetnikov postaja evropski imperativ, je jugovzhodna Evropa iz tovrstnih shem čedalje bolj izključena. Lokalne sodobno-plesne scene umirajo na obroke, mobilnost (predvsem na Zahod) od ene rezidence do druge postaja preživetvena strategija, programska izmenjava na teritoriju JV Evrope pa je vse bolj stihijska in prepuščena golemu naključju občasnega financiranja.
Dobre prakse NVO v kulturi: GT22
Foto: Davorin Ciglar Milosavljevič@GT22
Nevladne organizacije v kulturi zaradi prekarne narave dela vse več upov polagajo v združevanje resursov, predvsem pri upravljanju prostorov. Iz teh procesov v številnih krajih nastajajo samonikli kulturni centri, kjer nevladni ustvarjalci in ustvarjalke prečijo vsiljene ostre meje posameznih polj umetnosti in skozi svoje delo izumljajo nove strategije skupnostnega upravljanja.
Tovrstni primer je v zadnjih letih tudi mariborski GT22, kulturni center, ki je zrasel v središču mesta in ki ga s svojo vsebino napolnjujejo uprizoritveni, intermedijski, filmski, vizualni in številni drugi ustvarjalci.
Preberite več