Samostojni delavci v kulturi so do nadomestila za bolniško odsotnost upravičeni iz dveh različnih naslovov. Prva možnost pripada vsem samozaposlenim (torej vsem osebam, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini in glavni poklic, poleg samostojnih delavcev v kulturi tudi samostojni podjetniki), in sicer za bolniške odsotnosti od 31 delovnega dni naprej. Druga možnost pa pripada zgolj samostojnim delavcem v kulturi in pod določenimi pogoji omogoča kritje odsotnosti z dela tudi za prvih 30 delovnih dni.
Bolniško nadomestilo za vse samozaposlene
Pravica do nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni, ki jo lahko uveljavljajo vsi samozaposleni, vključno s samostojnimi delavci v kulturi, ima zakonsko podlago v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Do tega nadomestila so upravičeni le, če njihova bolezen traja 31 ali več delovnih dni, kar pomeni, da si morajo prvih 30 delovnih dni bolniške kriti sami oziroma iz drugega naslova, prav tako pa si morajo sami plačevati prispevke. Po tem obdobju (od 31. delovnega dne dalje) jim prispevke krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pripada pa jim tudi dnevno nadomestilo za začasno zadržanost od dela. Tovrstna ureditev izhaja iz specifične primerjave z zavarovanjem v delovnem razmerju, v primeru katerega velja, da nadomestilo za prvih 30 dni odsotnosti od dela izplačuje delodajalec, od 31. dneva dalje pa ZZZS. Samozaposleni in samostojni delavci v kulturi so v tem kontekstu razumljeni kot delodajalci, ki morajo samemu sebi kot delavcu zagotoviti nadomestilo za bolniško odsotnost.
Višina nadomestila, ki ga ZZZS krije vsem upravičenim samozaposlenim (osebam, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost), je odvisna od višine zavarovalne osnove (od višine plačanih prispevkov za socialno varnost), razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije. Vloga za nadomestilo, podroben opis postopka za uveljavljanje nadomestila za samozaposlene in nekatere dodatne informacije so dostopne na spletni strani ZZZS. Načeloma velja, da se postopek uveljavljanja pravice do nadomestila samostojnega zavezanca prične pri izbranem osebnem zdravniku, ki izda elektronski obrazec e-BOL.
Samozaposleni nato izpolnijo vlogo za izplačilo nadomestila. Od 1. aprila 2026 morajo samozaposleni in samostojni delavci v kulturi, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije in so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje, vlogo oddati elektronsko, kar lahko storijo na portalu SPOT. Če elektronske vloge samostojni zavezanec ne odda sam, mora za ta postopek pooblastiti nekoga drugega (npr. računovodjo).
Bolniško nadomestilo za samostojne delavce v kulturi
Samostojni delavci v kulturi pa ob dolgotrajni bolniški lahko uveljavljajo pravico do bolniškega nadomestila tudi za odsotnost z dela za (do) prvih 30 delovnih dni. Ta pravica ima zakonsko podlago v 82. a členu Zakona o uveljavljanju javnega interesa za kulturo. Glede na ta člen lahko samostojni delavec v kulturi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe z dela odsoten najmanj 31 povezanih dni, prejme dnevno bolniško nadomestilo za prvih 30 delovnih dni odsotnosti. Za ta namen morate prav tako obiskati osebno zdravnico, ki vam izda elektronsko potrdilo e-BOL.
Nadomestilo lahko uveljavlja največ dvakrat v posameznem koledarskem letu. Kako se šteje leto koriščene pravice? Glede na telefonski pogovor z Ministrstvom za kulturo (prispevek bomo dopolnili s pisno interpretacijo, ko jo prejmemo) se uveljavljanje pravice šteje glede na čas oddane vloge. Torej, če bi vaša odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe trajala med novembrom in decembrom leta 2025, vlogo pa bi oddali januarja leta 2026, se koriščenje pravice šteje v leto 2026 in ne 2025. S tem bi torej kljub začetku bolezni v letu 2025 koristili prvi pravico do nadomestila za bolniško odsostnost v letu 2026.
Za uveljavljanje nadomestila za bolniško odsotnost z dela za prvih 30 delovnih dni morajo samostojni delavci v kulturi izpolniti vlogo in jo skupaj z zahtevanimi prilogami (kopija e-Bol in Odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije), poslati na sedež ministrstva v fizični obliki ali elektronsko podpisano v elektronski obliki na gp.mk@gov.si,najprej 31. dan zadržanosti od dela in najkasneje 90. dan po nastopu zadržanosti od dela. Glede na 82. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi višino dnevnega bolniškega nadomestila, ki velja od 1. aprila tekočega leta do 31. marca naslednjega leta, določi vlada do 31. marca tekočega leta, in je enaka višini dnevnega nadomestila, ki ga za bolniško odsotnost prejmejo zaposleni s povprečno mesečno plačo v preteklem letu. Za leto 2025 je za polni delovni čas vlada tega določila na 39,56 EUR na dan. Uredbe, ki bi določala višino dnevnega nadomestila za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za leto 2026, pa vlada kljub zakonskemu roku še ni sprejela. Kljub temu bi morala glede na zakonsko določilo, torej da je dnevno nadomestilo enako višini dnevnega nadomestila, ki ga za bolniško odsotnost prejmejo zaposleni s povprečno mesečno plačo v preteklem letu, ta znašati bistveno več kot za leto 2025.
V zadnjem času smo na Asociaciji zasledili primere odmerjanja manjšega bolniškega nadomestila, če menite, da je bilo nadomestilo odmerjeno prenizko nam pišite! O teh primerih smo nedavno pisali tukaj.
Strnimo: samostojni delavci v kulturi lahko iz naslova ZZVZZ pravico do nadomestila za bolniško odsotnost uveljavljajo kot samozaposleni le od 31. dneva dalje, medtem ko lahko iz naslova ZUJIK to pravico uveljavljajo tudi za prvih 30 delovnih dni, vendar le v primeru, ko gre za bolezen, ki je daljša od 31 koledarskih dni in le dvakrat v koledarskem letu. V primeru, ko je samostojni delavec v kulturi odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe za daljše časovno obdobje, mu za odsotnost z dela za prvih 30 delovnih dni nadomestilo krije Ministrstvo za kulturo, od 31. delovnega dneva naprej pa ZZZS.
Za konec velja opozorilo, da obstajajo specifične določitve, ki urejajo odsotnost od dela v primeru poškodbe pri delu, poškodbe izven dela, nega družinskega člana, darovanje krvi ipd. V tem kontekstu velja predvsem opozoriti na to, da lahko samozaposleni in samostojni delavci v kulturi nadomestilo zaradi odsotnosti od dela v primeru nege družinskega člana (denimo bolezni otroka) uveljavljajo od prvega dneva dalje.
* Nazadnje posodobljeno besedilo v avgustu 2026.
Star prispevek pred spremembo.
Tudi samozaposleni ustvarjalci v kulturi in kreativnih industrijah lahko v določenih situacijah uveljavljajo bolniško nadomestilo za odsotnost iz dela, vendar so v tem kontekstu v bistveno slabšem položaju kot redno zaposlene osebe.
V tokratnem prispevku Servisa za ustvarjalce bomo podrobneje predstavili možnosti in omejitve, ki jih imajo samozaposleni pri uveljavljanju nadomestila za odsotnosti iz dela v primeru bolezni.
Samozaposlenim v kulturi in kreativnih industrijah pogosto niso znane pravice, ki jim pripadajo kot nadomestilo zaradi odsotnosti od dela v primeru bolezni. Podatek, ki med samozaposlenimi najpogosteje kroži, je, da bolniška pripada le v primeru odsotnosti z dela, ki je daljša od tridesetih dni, vendar pa je to poenostavitev, ki je lahko v določenih primerih tudi zavajajoča.
Samozaposleni v kulturi in kreativnih industrijah so namreč do nadomestila za bolniško odsotnost upravičeni iz dveh različnih naslovov, kar pomeni, da obstajata tudi dva različna postopka za uveljavljanje bolniške odsotnosti, pri čemer so do ene možnosti nadomestila upravičeni samo tisti s statusom samozaposlenega v kulturi, druga pa pripada vsem samozaposlenim (vsem fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost, in samostojnim podjetnikom).
Pravica do nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni, ki jo lahko uveljavljajo vsi samozaposleni, ima zakonsko podlago v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Do tega nadomestila so samozaposleni upravičeni le, če njihova bolezen traja več kot 30 delovnih dni, kar pomeni, da si mora prvih 30 delovnih dni bolniške samozaposleni kriti sam, prav tako pa si mora sam plačevati tudi prispevke. Po tem obdobju (od 31. delovnega dne dalje) pa mu prispevke krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pripada pa mu tudi dnevno nadomestilo za začasno zadržanost od dela. Tovrstna ureditev izhaja iz specifične primerjave z zavarovanjem v delovnem razmerju, v primeru katerega velja, da prvih 30 dni odsotnosti od dela nadomestilo izplačuje delodajalec, od 31 dneva dalje pa ZZZS. Samozaposleni je v tako v tem kontekstu razumljen kot delodajalec, ki mora samemu sebi kot delavcu zagotoviti nadomestilo za bolniško odsotnost, kar v praksi pomeni, da samozaposleni ni upravičen do nadomestila za prvih 30 dni bolezni. Nekatere organizacije, med drugim tudi Asociacija, že vrsto let poudarjajo, da je tovrstna ureditev diskriminatorna do samozaposlenih.
Višina nadomestila je odvisna od višine zavarovalne osnove (od višine plačanih prispevkov za socialno varnost), razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela. Vloga za nadomestilo, podroben opis postopka za uveljavljanje nadomestila za samozaposlene in nekatere dodatne informacije so dostopne na spletni strani ZZZS. Načeloma velja, da se »postopek uveljavljanja pravice do nadomestila samostojnega zavezanca prične pri izbranem osebnem zdravniku«, ki izda obrazec BOL in ga izpolni na prvi strani. Samozaposleni nato obrazec posreduje Finančni upravi Republike Slovenije (FURS-u), ki izpolni hrbtno stran obrazca in tega posreduje ZZZS-ju, ki opravi obračun nadomestila in ga samozaposlenemu izplača v roku 15 dni od prejema popolne dokumentacije, medtem ko davke in prispevke plača na ustrezne podračune FURS-a.
Nadomestilo za odsotnost z dela za prvih 30 dni lahko uveljavljajo le samozaposleni, ki imajo status samozaposlenega v kulturi in so posledično tudi vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi in še to le v zelo specifičnih okoliščinah. Ta pravica ima zakonsko podlago v 82. a členu Zakona o uveljavljanju javnega interesa za kulturo, ki opredeljuje »spodbude za samozaposlovanje«. Med drugim je tu navedeno, da lahko samozaposleni v kulturi »za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni, ki traja najmanj 31 delovnih dni, prejme dnevno nadomestilo za delovne dni do vključno 30. delovnega dne bolezni. Nadomestilo lahko prejme največ za enkratno zadržanost z dela zaradi bolezni v posameznem letu. Dnevno nadomestilo dodeli ministrstvo, pristojno za kulturo, na podlagi vloge samozaposlenega v kulturi, ki jo poda najkasneje 90. dan po nastopu zadržanosti z dela.« Nekatere dodatne informacije in vloga, ki jo je potrebno za uveljavljanje nadomestila oddati na ministrstvo za kulturo, so dostopne na tej povezavi. Višina dnevnega nadomestila je določena enotno (ne glede na višino mesečnih prispevkov za socialno varnost, ki jih plačuje samozaposleni) in za leto 2020 v primeru polnega delovnega časa znaša 25 EUR. V tem kontekstu je potrebno poudariti še, da je omenjeno nadomestilo mogoče uveljavljati le v primeru bolezni, ne pa tudi v primeru poškodbe, nege, usposabljanja za rehabilitacijo otroka, itd.
Strnimo: samozaposleni lahko v splošnem uveljavljajo pravico do nadomestila za bolniško odsotnost le od 31. dneva dalje, medtem ko lahko samozaposleni v kulturi to pravico uveljavljajo tudi za prvih 30 dni, vendar le v primeru, ko gre za bolezen, ki je daljša od 30 dni. V primeru, ko je samozaposleni v kulturi odsoten z dela zaradi bolezni za daljše časovno obdobje, mu prvih 30 dni odsotnosti krije ministrstvo za kulturo, preostanek pa ZZZS.
Za konec velja opozorilo, da obstajajo specifične določitve, ki urejajo odsotnost od dela v primeru poškodbe pri delu, poškodbe izven dela, nega družinskega člana, darovanje krvi ipd. V tem kontekstu velja predvsem opozoriti na to, da lahko samozaposleni nadomestilo zaradi odsotnosti od dela v primeru nege družinskega člana (denimo bolezni otroka), uveljavljajo od prvega dneva dalje.