Asociacija

DobraVaga x Asociacija: Kako je z izvajanjem Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi

Društvo Asociacija in DobraVaga ponovno združujeta moči in vas vabita na izobraževanje in pogovor o izvajanju Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Na podlagi Zakona o dopolnitvi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-H) je bila 17. junija letos sprejeta Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Ta je določila višino urnih postavk ter primerljivost poklicev danes samostojnih delavcev ter drugih prekarnih delavcev v kulturi pri delu za javne zavode na področju kulture.

8. 12. 2025 ob 16.00 v galeriji DobraVaga

Uredba v današnji celoti velja od 26. avgusta 2025 do 31. decembra 2025, ko naj bi Ministrstvo za kulturo izdalo novo, posodobljeno odredbo. V prvem delu srečanja, ki ga bo moderiral Benjamin Jeram, vam bomo s predstavniki sindikata ZASUK in odločevalci pojasnili, kaj je njen namen, kaj ureja ter kako se jo ustrezno interpretira in uporablja, v drugem pa skozi pogovor preiskali, kje in zakaj nastajajo največje težave, kako se zakonske spremembe odražajo v vsakdanjem delu kulturnih delavk in delavcev vseh nivojev in stebrov, ter kakšno podporo in usmeritve potrebujejo tako samozaposleni kot javni zavodi, da bi se zakonske spremembe uspešno uveljavile.

Preberite več

SERVIS: Uvedba drsnega cenzusa

Od 22. oktobra 2025 je v uporabi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je poleg številnih novosti prinesel tudi uvedbo tako imenovanega drsnega cenzusa. Po novem sistemu bo samostojnemu delavcu v kulturi omogočeno uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost tudi ob preseganju dohodkovnega cenzusa za največ 30 odstotkov. V nadaljevanju pojasnjujemo vse ključne spremembe, povezane z dohodkovnim cenzusom za samostojne delavce in delavke v kulturi.

Preberite več

Neodvisni prostori za kulturo – dediščina, iluzija, zahteva, praksa, horizont

Sklepni dogodek projekta O.PEN / predstavitev raziskave in pogovor

Društvo Asociacija v sodelovanju z SCCA vabi dogodek, na katerem bomo ob koncu leta, pred državnozborskimi in lokalnimi volitvami ter ob zaključku projekta OPE.N razpravljali o preteklosti, stanju ter prihodnosti neodvisnih prostorov v Sloveniji in širši regiji.

12. 12. 2025 ob 13.00 v projektni sobi SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

V prvem delu bo doc. dr. Karolina Babič predstavila izsledke mednarodne raziskave o stanju neodvisnih prostorov v treh balkanskih državah, ki je nastala v okviru projekta OPE.N. Raziskava ponuja celovit vpogled v razmere, s katerimi se soočajo organizacije in kolektivi, ki delujejo izven institucionalnih modelov – od prostorskih politik, možnosti dolgoročnega najema, postopkov sklepanja pogodb, do sistemskih ovir, pomanjkljive infrastrukture in različnih lokalnih rešitev.

V drugem delu bomo s predstavniki domače neodvisne scene, akterji iz regijskih iniciativ za prostore ter odločevalci odprli pogovor o stanju pri nas, se navdihnili s primeri dobrih in poiskušali odgovoriti na vprašanja, kot so:
– kako uspešno smo po letu 2020 objavljeni Analizi prostorov poklicnih nevladnih organizacij v kulturi, ki jo je pripravila Asociacija, naslovili v njej identificirane potrebe,
– kako lahko politično in institucionalno zagotovimo, da so neodvisni kulturni prostori prepoznani kot del javne kulturne infrastrukture z minimalnimi standardi za pravno, infrastrukturno in finančno varnost,
– kje nastajajo praznine v podpornih politikah,
– katere dobre prakse že obstajajo in kam bi se lahko razvile,
– kateri ukrepi in strategije so potrebni, da rešitve mislimo, da začasne rešitve in dobre prakse postanejo del trajnih, sistemskih politik za neodvisne kulturne prostore.

Preberite več

“Vsakršna izpostavljenost zvoku, nad 100 dB, za več kot 5 minut lahko trajno poškoduje sluh.” – Intervju z Boštjanom Simonom iz zavoda Tinitus

Prevečkrat zanemarjena nevarnost za zdravje v sodobnem načinu življenja je gotovo zdravje sluha. Promet, gradbeni projekti, delo v tovarnah in tako dalje močno vplivajo na slabšanje sluha, zvočna jakost na številnih prireditvah od veselic do športnih dogodkov pa stanje še slabša. Poleg gradbenih in industrijskih delavcev so pod posebnim pritiskom tudi kulturni delavci, tonski tehniki, glasbeniki in organizatorji dogodkov, nenazadnje tudi obiskovalci koncertov in prireditev.

Med najpogostejšimi boleznimi zaradi zvočne obremenitve sluha je tinitus, ki ponavadi prizadene najaktivnejši del populacije med 30. in 45. letom starosti. O stanju slušnega zdravja, regulacijah zvočne jakosti in možnih ukrepih na prireditvah in koncertih, ki bi ga lahko izboljšali, smo govorili z Boštjanom Simonom, glasbenikom in direktorjem Zavoda Tinitus.

Preberite več

Asociacija v Zagrebu o viziji skupne kulturne prihodnosti na Balkanu in v Evropi

Uroš Veber in Polona Torkar sta se med 24. in 27. novembrom mudila v Zagrebu, kjer sta se v imenu društva udeležila najprvo foruma in nato še skupščine Kooperative, regionalne platforme za kulturo. Asociacija je ena od ustanovnih članskih organizacij regionalne mreže za kulturo na Zahodnem Balkanu, strokovna vodja društva pa trenutna članica upravnega odbora mreže.

foto: Luka Knežević-Strika @ Kooperativa Forum 2.0

Kooperativin Forum 2.0 – Next Gen: Rethinking Shared Cultural Futures, ki je potekal 24. in 25. novembra 2025, je v Zagrebu združil poglede širokega spektra regionalnih in evropskih akterjev iz neodvisne kulture, kulturnih mrež, odločevalcev in novih samoorganiziranih gibanj. Prvi dan je bil namenjen premišljevanju odzivov kulturnega sektorja na prepletene in kompleksne krize, ki so del zahodnobalkanskega in evropskega prostora, med njimi porastu in utrditvi avtoritarnih politik, ekonomski negotovosti, erozijam institucij. Predstavniki mrež, kot so On the Move, FACE, Culture Action Europe, ENCC, Flanders Arts Institute, Cluj Cultural Centre, SOTA, De Koer ter številni vidni akterji iz držav nekdanje Jugoslavije so sopostavili svoja videnja o pristopih k mobilnosti, internacionalizaciji ustvarjalnega dela, dostopu do kulture, ter premišljevali manke sedanjih ter potrebe po vzpostavitvi bolj solidarnostnih kulturnih modelov upravljanja, financiranja, tudi vloge umetnosti in kulture v aktualnem političnem kontekstu.

Preberite več

Razpis za programske vsebine medijev: neprofitni mediji brez izdatneje osmišljene podpore

V Asociaciji smo se odzvali na Redni letni javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2026 (JPR-MV-2026). Objavo rednega letnega razpisa smo pri tem vzeli za priložnost, da bi preiskali, kako in ali se spremembe medijske zakonodaje izrazijo v okrepljenem položaju neprofitnih medijev. Ti so mdr. namreč ključni za zagotavljanje domačega medijskega pluralizma, dvig medijske pismenosti, predstavljajo kalilnice novinarskega kadra, platforme za refleksijo domače ustvarjalnosti ter zagotavljajo, da se v javnih razprava slišijo tudi pogosto premalo reprezentirani glasovi skupnosti.

V odzivu smo se tako osredotočili na višino sredstev, namenjenih programskim vsebinam medijev, njihovo porazdelitev ter predvsem na vprašanje, ali razpis v zadostni meri razume in spodbuja razvoj neprofitne medijske produkcije.

Celotno besedilo odziva

Preberite več

Kultura v državnem proračunu: zev med ambicijami in zaostanki

V Asociaciji smo v času sprejemanja pod drobnogled vzeli predloga državnih proračunov za kulturo za leti 2026 in 2027 ter odločevalcem posredovali komentar, v katerem smo izpostavili, kako bi se po našem mnenju morale uveljaviti spremembe, da bi proračun ustrezno naslovil razvojne potrebe (neodvisne) kulture. Nominalno višino sredstev, ki jih bo proračunu Ministrstva za kulturo namenila država, pozdravljamo, saj gre za dvig. V letu 2026 naj bi tako znašal 282,2 milijona evrov, v letu 2027 pa skoraj 300 milijonov evrov. Pri tem ocenjujemo, da je bila v mandatu te vlade navkljub nekaterim pozitivnim premikom do določene mere zamujena priložnost za še odločnejše strateško reorientiranje politik na področju umetnosti, kulture in medijev.

Sama višina sredstev pri tem ni edini kriterij vrednotenja proračuna za kulturo. Ključen je namreč tudi delež kulture znotraj celotnih izdatkov države, saj prav ta omogoča objektivnejši vpogled v dejanske državne prioritete. Ta delež po skoraj desetletju upadanja še vedno stagnira, kar poraja vprašanje, ali lahko predvidena sredstva sploh zadostijo potrebam sektorja, sploh v luči številnih zakonodajnih sprememb, kot so plačna reforma, prenova ZUJIK in prenova ureditve samostojnih delavcev v kulturi, ki uvajajo nujne dodatne sistemske obveznosti.

Preberite več

Umetnost, skupnost in skrb: Socialno predpisovanje v praksi

Tretja epizoda konferenčne serije podcasta Kulturosfera prinaša poglobljen vpogled v skupnostne pristope k zdravju, s poudarkom na socialnem predpisovanju in vlogi umetnosti pri krepitvi dobrega počutja, medgeneracijskih vezi in socialne vključenosti. V pogovoru, posnetem na mednarodni konferenci, ki jo je društvo Asociacija med 9. in 11. septembrom 2025 organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, spoznamo raznolike evropske in slovenske prakse, ki združujejo kulturo, zdravje in skupnostno delo.

Preberite več

Dobrobit pri delu: kako lahko umetnost naslovi izgorelost in zdravje pri delu

V drugi epizodi mednarodne konference, ki jo je Asociacija organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, raziskujemo, kako lahko umetnost prispeva k boljšemu počutju na delovnem mestu. Panelna razprava, ki jo je povezovala Urška Jež (Mesto žensk), je prinesla raznolike pristope – od upravljanja zvoka na koncertih, skrbi za zdravje sluha glasbenikov, premagovanja izgorelosti z umetniškimi praksami, do uporabe koreografskih metod za organizacijsko preoblikovanje in pomenjenja (mattering) v delovnih okoljih.

Preberite več

Razpisne priložnosti (november 2025)

Za vas vsak mesec izberemo nekaj razpisnih priložnosti s področja kulture za samozaposlene v kulturi ter druge delavce in delavke na tem področju.

Na spodnjem seznamu si lahko ogledate nekaj domačih in tujih priložnosti za razvoj na posamičnih področjih kulture.

Preberite več