Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni občini Ljubljana

Mestno občino Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) od leta 2006 vodi župan Zoran Janković, ki je bil na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 izvoljen v prvem krogu z 61,83 % glasov. V primerjavi z drugimi mestnimi občinami, kjer kultura po pravilu sodi pod oddelke za družbene dejavnosti, velja uvodoma izpostaviti, da ima kultura v MOL lasten oddelek mestne uprave, in sicer Oddelek za kulturo, ki opravlja upravne, strokovne in razvojne naloge na področju kulture, kulturne dediščine in mladinske politike, zagotavlja pogoje in sredstva za delovanje javnih zavodov, nevladnih organizacij, društev, skupin in posameznikov ter za izvajanje kulturnih in mladinskih programov, projektov in javne kulturne infrastrukture. Oddelek za kulturo sicer uresničuje tudi cilje s področja Urada za mladino, do leta 2025 pa je zagotavljal celo sredstva za delovanje in investicije javnega zavoda Živalski vrt in z njim povezanih enot.

Preberite več

Analiziramo: Kultura in umetnost v Mestni občini Nova Gorica

Mestno občino Nova Gorica je v zadnjem obdobju nedvomno najbolj zaznamoval projekt Evropska prestolnica kulture GO!2025 (v nadaljevanju GO!2025).  Projekt obeh Goric in Ministrstva za kulturo RS je stal preko 20 milijonov EUR, sredstva pa je delil Javni zavod GO!2025. Skupaj je bilo v Italiji in Sloveniji v sklopu GO!2025 izpeljanih preko 1600 umetniških dogodkov z 1,5 milijona obiskovalci.[i]

Preberite več

Razpis za razvoj in izvedbo projektov na področju kulture in zdravja v Sloveniji 2027

Z velikim veseljem v Asociaciji objavljamo tretjega v vrsti štirih nacionalnih razpisov za razvoj in izvedbo projektov na področju kulture in zdravja! Z razpisom bomo ponovno podprli razvoj in izvedbo umetniških ali kulturnih projektov, katerih cilj je izboljšati zdravje in dobro počutje posameznikov ali skupnosti in izkazujejo zavedanje pomena interdisciplinarnega sodelovanja in delovanja na področjih zdravstva, sociale, oskrbe in/ali izobraževanja ter potencial za razvoj trajnejših praks.

BESEDILO RAZPISA IN PRIJAVA (ROK ZA PRIJAVO JE 22. 10. 2026)

Upravičeni prijavitelji so poklicne_i umetnice_ki ali umetniški kolektivi z izkazanimi referencami na svojem umetniškem področju, ki delujejo v Sloveniji in se ne glede na starost želijo na novo ali dodatno vzpostaviti na presečnem področju umetnosti oz. kulture in zdravstva, sociale, oskrbe in/ali izobraževanja. 18. 9. bomo ob 10:00 organizirali tudi informativni dogodek o razpisu, na katerem bomo na kratko predstavili sam razpis, nato pa prostor odprli za vaša morebitna vprašanja.

Preberite več

Asociacija: Infrastruktura ni birokracija, alternative pa potrebujejo presojo učinkov

V društvu Asociacija smo se odzvali na napoved Ministrstva za kulturo o predlogu izstopa Republike Slovenije iz soustanoviteljstva Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Ministrstvo za kulturo je namreč 11. avgusta 2026 napovedalo, da bo Vladi Republike Slovenije predlagalo izstop iz soustanoviteljstva Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Ob tem je kot eno od možnosti za izvajanje dela nalog zavoda izpostavilo tudi obstoječe institucije, predvsem Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD).

Ker so svoje pomisleke na odločitev ministrstva v okviru razprave v medijskem prostoru že podali predstavniki plesne stroke, v zavod vključeni kulturni delavci ter predstavniki soustanoviteljev, smo se v društvu odzvali predvsem na predstavljeno argumentacijo ministrstva ter opozorili tudi na širše vprašanje načina sprejemanja odločitev aktualnega vodstva ministrstva, ki spreminjajo že vzpostavljeno kulturno infrastrukturo.

[Preberite celoten odziv Asociacije]

Preberite več

Analiziramo: Koalicijska pogodba za mandat 2026 – 2030

Koalicijska pogodba za mandatno obdobje 2026–2030 predstavlja temeljne usmeritve aktualne vlade na različnih področjih javnega delovanja, med katerimi imata pomembno mesto tudi kultura in umetnost. Področje kulture ni pomembno zgolj zaradi ohranjanja kulturne dediščine in razvoja umetniškega ustvarjanja, temveč ima širši družbeni pomen, saj vpliva na identiteto, ustvarjalnost, izobraževanje in vsesplošno povezanost družbe.

V nadaljevanju je predstavljena analiza koalicijske pogodbe z vidika predvidenih učinkov na področje kulture, možnega vpliva na kulturno-umetniški sektor ter širših družbenih posledic. Posebna pozornost je namenjena vprašanjem financiranja kulture, položaju nevladnih organizacij, statusu samostojnih delavcev v kulturi, medijski in avtorskopravni zakonodaji ter prihodnjemu razvoju kulturnih politik. Namen analize je oceniti, katere zaveze predstavljajo priložnosti za izboljšanje položaja sektorja, pri katerih se pojavljajo morebitna tveganja in katere bi za sektor pomenile nazadovanje glede na obstoječe stanje. Analiza pri tem izhaja iz razumevanja kulture kot povezanega ekosistema, v katerem imajo javni zavodi, nevladne organizacije, samostojni delavci v kulturi, ljubiteljska kultura, občinstva in drugi deležniki različne, vendar medsebojno povezane vloge.

POVEZAVA DO KOALICIJSKE POGODBE

Preberite več

Razpisne priložnosti (julij 2026)

Vsak mesec za vas izberemo nekaj aktualnih razpisnih priložnosti s področja kulture, namenjenih kulturnim ustvarjalcem in ustvarjalkam.Razpisne priložnosti (junij 2026)

Na spodnjem seznamu lahko najdete izbor domačih in mednarodnih možnosti za razvoj na različnih področjih kulturnega delovanja.

Preberite več

Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni občini Koper in na obali

Občine slovenske Istre se na različnih področjih zgodovinsko povezujejo na medobčinski ravni in prav nič drugače ni na področju kulture. V decembru 2021 so tako, na podlagi sodelovanja pri prijavi za poridobitev naziva Evropska prestolnica kulture 2025, izdale prvo skupno kulturno strategijo. Istrska kulturna strategija Kultura.PIKA [i] (strategija) je prva skupna kulturna strategija občin Piran, Izola, Koper in Ankaran za obdobje 2021 – 2030.

Skupna kulturna strategija vseh občin je nov in relativno splošen dokument. Vse omenjene občine z izjemo Ankarana imajo sicer svoje programe za kulturo. Skupna strategija programov ne nadomešča, ampak jih, kot sami pravijo, nadgrajuje. Strategija je tako v resnici zarisala zgolj splošne smernice, ki jim bodo občine skušale slediti. Tako so se med drugim zavezali skupni podpori vrhunskim glasbenim prireditvam in festivalom in h krepitvi gledališke produkcije. Zapisali so tudi, da želijo okrepiti vlogo prepoznavnih filmskih festivalov in zagotoviti boljšo infrastrukturo, ki bo omogočala izvajanje filmske vzgoje za mlade. Na področju intermedijskih umetnosti so se zavezali institucionalnemu priznanju področja, ureditvi financiranja in zagotavljanju primerne infrastrukture.

Preberite več

Asociacija poizveduje: intervjuji z deležniki – Mestna občina Koper (z obalo)

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno – umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno – umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je drugi od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Koper (MOK) in obalnimi akterji. O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavnikoma NVO in samostojnim delavcem v kulturi.

Pogovarjali smo se z oblikovalcem Martinom Zelenkom Polesom, s kulturno-izobraževalnim društvom PiNA, ki deluje na področju neformalnega izobraževanja, umetnosti in kulture ter zastopništva, Jasno Dadles s kulturnega društva Lib-Art, ki organizira piranski Tartini festival, s predstavnikom Športnega kulturnega društva Bali Koper Jako Miklavčičem, s predsednikom Društva Izolani, sicer kulturnikom Dragom Mislejem – Mefom, s Majo Bavdaž Gross, umetniško vodjo MCLU Koper, s predstavnikom Klub urbanega razvoja in alternative – Inde Drugje Matijo Gregoričem ter s predstavnikom MOK Mitjo Volčanškom.

.V Kopru in na obali odgovori občine in kulturnih akterjev ne kažejo povsem enotne slike, predvsem na ravni razumevanja profesionalnega kulturnega dela. Še vedno je tudi nekaj odprtih vprašanj na področju stabilnega financiranja, kulturne infrastrukture, pogojev za delo ter dojemanje razlike med profesionalno in ljubiteljsko kulturo s strani oblasti.

Preberite več

Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni občini Kranj

Pred vami je krajša analiza stanja kulture in umetnosti v mestni občini Kranj (MOK). Če želimo razumeti, koliko MOK namenja za kulturo, moramo najprej pojasniti določene proračunske postavke. Sredstva za kulturo se skrivajo pod postavko Kultura, šport in nevladne organizacije, kamor sodijo nepremična in premična kulturna dediščina, ohranjanje kulturne dediščine, knjižničarstvo in založništvo, programi v kulturi, ljubiteljska kultura in drugi programi v kulturi, šport, programi za mladino itd. Za kulturo in umetnost je ključen krovni program 18 – Programi v kulturi.

Preberite več

Asociacija poizveduje: intervjuji z deležniki – Mestna občina Kranj

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki kulturno-umetniške scene ter jih objavimo v obliki preglednih člankov. Ob njih pripravljamo tudi krajše analize stanja kulturno-umetniške produkcije v posameznih občinah. Pred vami je tretji od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Kranj (MOK). V okviru priprave prispevka smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot tudi s predstavniki nevladnega sektorja in samostojnimi delavci v kulturi.

Svoje poglede so predstavili plesalec Mitja Obed, Darči Kruševac iz društva SubArt, predsednica Kulturnega društva Qulenium Saša Lončar, vizualna umetnica in samozaposlena v kulturi Maruša Štibelj, Martina Marenčič, umetniška vodja festivala MFLU, ki je odgovarjala v imenu Likovnega društva Kranj, ter Sandro Sebeglia kot predstavnico Mestne občine Kranj.

Sogovorniki ugotavljajo, da Kranj odlikuje raznolika kulturna ponudba, katere razvoj pa je hkrati omejen zaradi izrazite, a lahko tudi razumljive usmerjenosti podpore v javne zavode, medtem ko je položaj neodvisnih ustvarjalcev in samostojnih delavcev v kulturi slabše prepoznan. Kot v številnih drugih občinah tudi v Kranju ostajajo odprta vprašanja stabilnega financiranja, dostopne kulturne infrastrukture, ustreznih pogojev za delo ter razumevanja razlik med profesionalno in ljubiteljsko kulturo pri oblikovanju občinskih kulturnih politik.

Preberite več