Društvo Asociacija – društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture

DobraVaga x Asociacija: Kako je z izvajanjem Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi

Društvo Asociacija in DobraVaga ponovno združujeta moči in vas vabita na izobraževanje in pogovor o izvajanju Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Na podlagi Zakona o dopolnitvi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-H) je bila 17. junija letos sprejeta Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Ta je določila višino urnih postavk ter primerljivost poklicev danes samostojnih delavcev ter drugih prekarnih delavcev v kulturi pri delu za javne zavode na področju kulture.

8. 12. 2025 ob 16.00 v galeriji DobraVaga

Uredba v današnji celoti velja od 26. avgusta 2025 do 31. decembra 2025, ko naj bi Ministrstvo za kulturo izdalo novo, posodobljeno odredbo. V prvem delu srečanja, ki ga bo moderiral Benjamin Jeram, vam bomo s predstavniki sindikata ZASUK in odločevalci pojasnili, kaj je njen namen, kaj ureja ter kako se jo ustrezno interpretira in uporablja, v drugem pa skozi pogovor preiskali, kje in zakaj nastajajo največje težave, kako se zakonske spremembe odražajo v vsakdanjem delu kulturnih delavk in delavcev vseh nivojev in stebrov, ter kakšno podporo in usmeritve potrebujejo tako samozaposleni kot javni zavodi, da bi se zakonske spremembe uspešno uveljavile.

Preberite več

SERVIS: Uvedba drsnega cenzusa

Od 22. oktobra 2025 je v uporabi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je poleg številnih novosti prinesel tudi uvedbo tako imenovanega drsnega cenzusa. Po novem sistemu bo samostojnemu delavcu v kulturi omogočeno uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost tudi ob preseganju dohodkovnega cenzusa za največ 30 odstotkov. V nadaljevanju pojasnjujemo vse ključne spremembe, povezane z dohodkovnim cenzusom za samostojne delavce in delavke v kulturi.

Preberite več

Neodvisni prostori za kulturo – dediščina, iluzija, zahteva, praksa, horizont

Sklepni dogodek projekta O.PEN / predstavitev raziskave in pogovor

Društvo Asociacija v sodelovanju z SCCA vabi dogodek, na katerem bomo ob koncu leta, pred državnozborskimi in lokalnimi volitvami ter ob zaključku projekta OPE.N razpravljali o preteklosti, stanju ter prihodnosti neodvisnih prostorov v Sloveniji in širši regiji.

12. 12. 2025 ob 13.00 v projektni sobi SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

V prvem delu bo doc. dr. Karolina Babič predstavila izsledke mednarodne raziskave o stanju neodvisnih prostorov v treh balkanskih državah, ki je nastala v okviru projekta OPE.N. Raziskava ponuja celovit vpogled v razmere, s katerimi se soočajo organizacije in kolektivi, ki delujejo izven institucionalnih modelov – od prostorskih politik, možnosti dolgoročnega najema, postopkov sklepanja pogodb, do sistemskih ovir, pomanjkljive infrastrukture in različnih lokalnih rešitev.

V drugem delu bomo s predstavniki domače neodvisne scene, akterji iz regijskih iniciativ za prostore ter odločevalci odprli pogovor o stanju pri nas, se navdihnili s primeri dobrih in poiskušali odgovoriti na vprašanja, kot so:
– kako uspešno smo po letu 2020 objavljeni Analizi prostorov poklicnih nevladnih organizacij v kulturi, ki jo je pripravila Asociacija, naslovili v njej identificirane potrebe,
– kako lahko politično in institucionalno zagotovimo, da so neodvisni kulturni prostori prepoznani kot del javne kulturne infrastrukture z minimalnimi standardi za pravno, infrastrukturno in finančno varnost,
– kje nastajajo praznine v podpornih politikah,
– katere dobre prakse že obstajajo in kam bi se lahko razvile,
– kateri ukrepi in strategije so potrebni, da rešitve mislimo, da začasne rešitve in dobre prakse postanejo del trajnih, sistemskih politik za neodvisne kulturne prostore.

Preberite več

“Vsakršna izpostavljenost zvoku, nad 100 dB, za več kot 5 minut lahko trajno poškoduje sluh.” – Intervju z Boštjanom Simonom iz zavoda Tinitus

Prevečkrat zanemarjena nevarnost za zdravje v sodobnem načinu življenja je gotovo zdravje sluha. Promet, gradbeni projekti, delo v tovarnah in tako dalje močno vplivajo na slabšanje sluha, zvočna jakost na številnih prireditvah od veselic do športnih dogodkov pa stanje še slabša. Poleg gradbenih in industrijskih delavcev so pod posebnim pritiskom tudi kulturni delavci, tonski tehniki, glasbeniki in organizatorji dogodkov, nenazadnje tudi obiskovalci koncertov in prireditev.

Med najpogostejšimi boleznimi zaradi zvočne obremenitve sluha je tinitus, ki ponavadi prizadene najaktivnejši del populacije med 30. in 45. letom starosti. O stanju slušnega zdravja, regulacijah zvočne jakosti in možnih ukrepih na prireditvah in koncertih, ki bi ga lahko izboljšali, smo govorili z Boštjanom Simonom, glasbenikom in direktorjem Zavoda Tinitus.

Preberite več

Asociacija v Zagrebu o viziji skupne kulturne prihodnosti na Balkanu in v Evropi

Uroš Veber in Polona Torkar sta se med 24. in 27. novembrom mudila v Zagrebu, kjer sta se v imenu društva udeležila najprvo foruma in nato še skupščine Kooperative, regionalne platforme za kulturo. Asociacija je ena od ustanovnih članskih organizacij regionalne mreže za kulturo na Zahodnem Balkanu, strokovna vodja društva pa trenutna članica upravnega odbora mreže.

foto: Luka Knežević-Strika @ Kooperativa Forum 2.0

Kooperativin Forum 2.0 – Next Gen: Rethinking Shared Cultural Futures, ki je potekal 24. in 25. novembra 2025, je v Zagrebu združil poglede širokega spektra regionalnih in evropskih akterjev iz neodvisne kulture, kulturnih mrež, odločevalcev in novih samoorganiziranih gibanj. Prvi dan je bil namenjen premišljevanju odzivov kulturnega sektorja na prepletene in kompleksne krize, ki so del zahodnobalkanskega in evropskega prostora, med njimi porastu in utrditvi avtoritarnih politik, ekonomski negotovosti, erozijam institucij. Predstavniki mrež, kot so On the Move, FACE, Culture Action Europe, ENCC, Flanders Arts Institute, Cluj Cultural Centre, SOTA, De Koer ter številni vidni akterji iz držav nekdanje Jugoslavije so sopostavili svoja videnja o pristopih k mobilnosti, internacionalizaciji ustvarjalnega dela, dostopu do kulture, ter premišljevali manke sedanjih ter potrebe po vzpostavitvi bolj solidarnostnih kulturnih modelov upravljanja, financiranja, tudi vloge umetnosti in kulture v aktualnem političnem kontekstu.

Preberite več