Asociacija zbira izkušnje samozaposlenih z izvajanjem Uredbe o minimalnem plačilu

Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je v 82.c členu določil minimalno plačilo za samozaposlene v kulturi in druge delavce, ki delo opravljajo za javne zavode s področja kulture, je bila sprejeta Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Uredba določa višino urnih postavk ter primerljivost poklicev, njene določbe pa veljajo od 26. avgusta 2025 do 31. decembra 2025, ko bo Ministrstvo za kulturo izdalo novo Odredbo, usklajeno s plačami javnih uslužbencev.

ANKETA ZA SAMOZAPOSLENE

V Društvu Asociacija nas zanima, kako se nova ureditev uresničuje v praksi – ali so samozaposleni z njo seznanjeni, kje prihaja do težav in kako se zakonske novosti odražajo v vsakdanjem delu kulturnih delavk in delavcev. Zato smo pripravili anonimno anketo, s katero želimo zbrati konkretne izkušnje s terena.

Preberite več

Delavnica: Kako do statusa samostojnega delavca / samozaposlenega v kulturi?

Foto: DobraVaga

Asociacija v sodelovanju z DobraVago 19. 11. in 20. 11. ob 16.00–19.00 v galeriji DobraVaga ponovno pripravlja delavnico, namenjeno vsem, ki se prvič vpisujejo v register samozaposlenih v kulturi. Udeleženci bodo spoznali ključne korake pri pridobitvi in upravljanju s statusom, posebej pa se bodo posvetili tudi novostim, ki jih prinašajo aktualne spremembe Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK).

Delavnica bo praktično naravnana in bo udeležencem ponudila odgovore na najpogostejša vprašanja, s katerimi se soočajo ustvarjalci na začetku svoje poklicne poti.

Preberite več

Pogovor z doc. dr. Karolino Babič: Neodvisni prostori kot prostor svobode in odgovornosti

Foto: Karolina Babič

Neodvisna raziskovalka, svetovalka in aktivistka Karolina Babič že več kot dve desetletji premišlja in sooblikuje področja, kjer se prepletajo družbeni, ekonomski in kulturni sistemi. Je doktorica filozofskih znanosti in docentka za socialno ekonomijo na DOBA Fakulteti, njeno delo pa se giblje med teorijo in prakso – od raziskovanja sodobnih produkcijskih procesov in alternativnih ekonomskih modelov do konkretne podpore zadrugam, socialnim podjetjem in skupnostnim iniciativam. Je tudi članica Združenja CAAP – Centra alternativne in avtonomne produkcije v Mariboru, ki je zrasel iz projekta Urbane brazde in je eden redkih dolgoročnih učinkov Evropske prestolnice kulture Maribor 2012.

V sodelovanju z Asociacijo in drugimi partnerji evropskega projekta OPE.N je na Kosovu raziskovala vprašanje neodvisnih odprtih prostorov – tistih mest, kjer se umetnost in skupnost srečujeta brez institucionalnih omejitev, a pogosto tudi brez sistemske podpore. Projekt, ki ga je financirala Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, se letos zaključuje, intervju pa odpira temeljna vprašanja, ki segajo onkraj posameznih praks: kaj sploh pomeni »neodvisnost« v kulturi, kako misliti prostore svobode znotraj sistemov lastnine, oblasti in ekonomije, ter kakšna je vloga države, mest in skupnosti pri njihovem nastajanju in ohranjanju.

Preberite več

Kultura in zdravje – Politika, politike in prakse

V tokratni epizodi Kulturosfere se posvečamo temi, ki vse bolj povezuje ustvarjalce, raziskovalce in odločevalce – povezovanju kulture in zdravja. Epizoda je nastala ob mednarodni konferenci Zdravje in delo: izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih, ki je septembra 2025 potekala v Ljubljani.

Slišali bomo izbor uvodnih nagovorov in predstavitev iz prvega sklopa konference, namenjenega politikam in institucionalnim okvirjem, ki omogočajo razvoj tega področja. Na evropski ravni nam bo Kornelia Kiss iz organizacije Culture Action Europe predstavila, kako se kultura in zdravje umeščata v evropske strategije in programe. Sledila bosta Tadej Meserko z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ter Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, ki bosta osvetlila nacionalni in lokalni vidik uresničevanja tovrstnih politik.

Preberite več